CVETNA NEDELJA
Cvetno nedeljo obhajamo na nedeljo pred veliko nočjo. Tedaj se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem in pri bogoslužju se bere pasijon (pripoved o Jezusovem trpljenju) iz evangelija. Pri bogoslužju se blagoslavljajo različne vrste zelenja (oljčne vejice in butare).
VELIKI ČETRTEK
Pri dopoldanskih sv. mašah škofje ordinariji v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sv. krizmo.
Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja.
Duhovniki pri tej sv. maši tudi obnovijo duhovniške obljube.
Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov: zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja.
Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge.
Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem običajno podeljujejo diakonom na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.
VELIKI PETEK
Na veliki petek je poleg pepelnične srede, s katero začenjamo postni čas, strogi post.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše.
Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, posebej z molitvijo štirinajstih postaj križevega pota in obredi velikega petka, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa.
Med svetopisemskimi besedili prebiramo zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18, 1–19, 42).
VELIKA
SOBOTA
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove.
Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote.
Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko.
Velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.
Pri sv. maši beremo večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino.
VELIKA NOČ:
VELIKA NOČ JE NAJVEČJI KRŠČANSKI PRAZNIK IN JE VEDNO NA PRVO NEDELJO PO POMLADNI POLNI LUNI!
Pomlad se začne 21. marca, velika noč pa je vedno v nedeljo po prvi pomladni polni luni. Torej je lahko najbolj zgodaj 22. marca in najpozneje 25. aprila.
Na veliko noč se spominjamo Jezusovega trpljenja, križanja in vstajenja. V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh, jih pokrijejo s krpami in nesejo v cerkve, kjer jih župniki blagoslovijo. Ravno jedi iz tega cekarja so nato zajtrk na dan velike noči, ko se ob mizi tradicionalno zbere vsa družina. Vendarle pa povsod po svetu velike noči ne praznujejo tako kot pri nas. Ponekod igra osrednjo vlogo velikonočni zajček, v Skandinaviji pa je to čas kriminalnih zgodb. Kakor koli že, pomembno je, da je to veliki praznik, ob katerem se zbere vsa družina in se poveseli ob polni mizi slastnih dobrot.
Spomnimo se še nazaj, ko so na velikonočno jutro, vsaj v Sloveniji, doneli možnarji in prebujali vernike. Preko celega dneva pa so enostavno predelane "škatle" napolnjene s karbidom donele iz hriba v hrib in tekmovale na katerem hribu pač najmočnejše doni, v veselje vaških otrok in mladine. Seveda je bilo to prepoveano in takratna "milica" je imela polno dela, da bi jih zalotili pri prepovedanem dejanju.