Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Posojilnica na Frankolovem

registrovana zadruga z neomejeno zavezo"

       Tekst: Jože Žlaus

Ljudska pesem še živi 

    Ljudska pesem je tista, ki jo je narod po ustnem izročilu in s petjem po spominu sprejel za svojo, jo čez stoletja spreminjal in jo tako prilagodil svojemu okusu in slogu. Pisemska kultura se je širila tudi med preprostimi ljudmi. Pojavili so se posamezniki, ki so ljudske pesmi zbirali, zapisovali in jih prenašali v svoje kraje. Velik vpliv na ohranjanje ljudske pesmi iz naših krajev so imeli Anton Martin Slomšek, kaplan v Novi Cerkvi, ter ljudska pesnika Jurij Vodovnik iz Skomarja in Gregor Gorenšek iz Lipe pri Frankolovem. Slovenci imamo na tisoče ljudskih pesmi, ki govorijo o lepih in manj lepih trenutkih. Prvi, ki je sistematično zbiral slovenske ljudske pesmi, je bil dr. Karel Štrekelj. V štirih obsežnih knjigah je zbral in uredil 8686 ljudskih pesmi. Vse štiri knjige dr. Karla Štreklja
ter več kot petdeset knjig slovenske ljudske pesmi je vrsto let zbiral, arhiviral in hranil Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku. Bogato zbirko ljudskih pesmi, ponatisov in rokopisov je gospod Jože razstavil v svoji Galeriji Piros. Uradno odprtje razstave je bilo 9. 10. 2019. Zaradi velikega zanimanja si jo mogoče ogledati še danes. 

      Pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije s področja kulture, v kateri sodeluje petdeset držav podpisnic, so se odvili dnevi evropske kulturne dediščine. V okviru tega se je zvrstilo po Evropi kar 80.000 dogodkov in eden od teh se je zgodil tudi 11. 10. 2019 v gostišču Turist na Frankolovem. Zaključno prireditev »Ljudska pesem še živi« so pripravili člani Turistično-kulturnega društva Globoče, na njej pa so sodelovali učenci OŠ Antona Bezenška Frankolovo, Mladi Skomarjani, Kitarakon in Joškova banda. Po prireditvi smo si ob dobri družbi, hrani in pijači ogledali še razstavo pastelnih risb Jožeta Žlausa o življenju Jurija Vodovnika. Stene dvorane gostišča Turist bodo slike krasile tudi v prihodnje, zato vljudno vabljeni, da si jih ogledate. 

            Tekst in foto: Nuša Lilija 

Razstava pastelnih risb avtorja Jožeta Žlausa »Jurij Vodovnik – podobe iz njegovega življenja« v gostilni Turist na Frankolovem

O pohorskem ljudskem pesniku Juriju Vodovniku je bilo že kar nekaj napisanega, a vendarle imam občutek, da o tem pohorskem posebnežu še premalo vemo. Čeprav so njegove pesmi v tej ali oni obliki prisotne domala po celi Sloveniji in jih mnogi uvrščajo kar preprosto med ljudske pesmi.

Lik Jurija Vodovnika je zanimiv tudi slikarjem, zato je v zadnjem času nastalo kar nekaj portretov, predstavljenih v knjigi Antona Gričnika »Igre, skeči, scenariji in kantate o igrcu Juriju Vodovniku«, ki je izšla lansko leto ob 160-letnici njegove smrti. V tej knjigi je predstavljenih tudi nekaj mojih podob iz življenja Jurija Vodovnika, na razstavi pa sem ciklus zaokrožil in nastalo je 14 slik, ki bodo kot stalna razstava v prostorih gostilne Turist na Frankolovem.

         Tekst: Jože Žlaus

Visoko časti vredni

Slomšek, gospod Anton,

so meni tako rekli,

če pesmi delal bom,

da moram jih še njim poslat,

te lepšpe hočejo drukat dat,

da bojo brali jih povsod,

vsak kmetič in gospod.

 

     (Iz pesmi “jaz sem Vodovnik Jurij)

Razstava »Pisanice – simbol življenja« Jelke in Jožeta Žlaus v Gornjem Gradu

V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje in veliko noč, ki pomeni višek v krščanskem cerkvenem letu. To je zmaga nad smrtjo od mrtvih vstalega Kristusa po velikem petku, ko je bil pribit na križ. Noč, ko je Kristus čudežno vstal od mrtvih, se zato imenuje velika noč. To je noč največje skrivnosti, ki se je dogajala leta 33 po našem štetju (po Kristusu).
Krašenje velikonočnih jajc je bilo razširjeno zlasti med slovanskimi narodi, zlasti med Čehi in Slovaki, v Sloveniji pa v Beli krajini, v delu Dolenjske in nekoliko kasneje tudi v Prekmurju. Tu so se ohranili lepi primerki poslikav v tako imenovani tehniki »batik«. Kasneje so se pojavile tudi drugačne poslikave, od drsank, rumenk … do modernih, včasih kičastih načinov poslikav.

       Tekst in foto: Jože Žlaus

V zavodu Stanislava v Gornjem Gradu je bila 30. marca 2019 postavljena razstava pisanic Jelke Žlaus v tehniki „batik“ in pisanice slovanskih narodov iz bogate zbirke Jožeta Žlausa.

Jaslice Jožeta Žlavsa v Vojniku, Radečah, pri Sv. Trojici in v Vatikanu

      Že četrto leto se odvija na treh ulicah Vojnika, v Jernejevem domu in v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku veličastna razstava jaslic društev, posameznikov, vrtcev in zavodov iz Občine Vojnik, drugih krajev po Sloveniji in Prezida na Hrvaškem. 

      Jože Žlavs: «Ker je to velik in zanimiv dogodek za našo občino, sem se tudi sam vključil in izdelal nekaj jaslic, ki krasijo Škoflekovo ulico in Jernejev dom. Pri tem mi seveda pomaga tudi žena Jelka, ki je tudi sama izdelala nekaj jaslic, malo tudi z mojo pomočjo. Pri izdelovanju jaslic me zanimajo novi izzivi, zato so moje jaslice gibljive in olepšane še z avtorskimi melodijami. Tako je nastala tudi prava himna Božičnega Vojnika »Božični Vojnik«, ki jo ljudje poslušajo preko zvočnikov na celotnem razstavišču. Tekst za to himno je moj, melodija je pa delo Jelke Žlaus in Brigite Petre. Lani smo posneli z mojo glasbeno skupino Kitarakon tudi video spot, ki se tudi predvaja na različnih televizijah v času adventa. 
     Moje jaslice bodo postavljene tudi v Radečah in v Sv. Trojici v Slov. goricah.
Sem član društva jasličarjev Slovenije, ki ima sedež na Brezjah in prav od tajnika tega društva Danijela Bezka (Bezek) sem dobil pobudo, da naj fotografijo svojih jaslic pošljem na natečaj »100 najlepših jaslic« v Vatikan. Presenečen sem bil, ko sem dobil odgovor, da so moje jaslice izbrane za to razstavo. Jaslice je v Vatikan odpeljal slovenski veleposlanik v Vatikanu g. Tomaž Kunstelj."

         Tekst: Lea Sreš

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante