Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Pesmi o Črešnjicah

                                                               Jurij Vodovnik

Črešnjiška

 

O Marija ti Kraljica,

svet'ga venca rožnega,

ti si naša pomočnica,

o Marija črešnjiška.

 

Kdor v stiskah in težavah,

se Mariji priporoči,

ja tud' ona ne pozabi,

vsak pri njej pomoč dobi.

 

V okrašenemu oltarju,

Jezusa v rokah držiš,

z rožnim vencem opozarjaš,

in k molitvi nas budiš.

 

Kdor bo molil rožni venec,

in Marijo bo častil,

Jezus mu ob smrtni uri,

bo plačilo podelil.

 

Bo že skoro tristo leti,

od kar cerkvica tu stoji

in je bila posvečena

Rožnovenski Materi.

 

Tam za vel'kemu oltarju,

stale ble so črešnje dve,

gor se je prikazovala,

Rožnovenska Mati se.

 

Da se cerkvica tu postavi,

saj je daleč take ni,

da bi bila posvečena

Rožnovenski Materi.

 

Zato se sedaj imenuje,

Farna cerkev črešnjiška,

posvečena je Kraljici,

Marije venca rožnega.

 

Ko nam bode že odbila,

zadnja ura mili glas,

takrat pa oj ti premila,

prid' Marija ti po nas!

 

Ko bodo na mrtvaški oder,

položili nam telo,

bodo tudi rožni venec,

dali takrat nam v roko.

 

Prijatli bodo šli do groba,

rožni venec pa v grob,

rešil vsega nas bo trplenja,

vseh skrbi in vseh nadlog.

 

Ob strani bodi nam ti premila,

Kraljica venca rožnega,

bo naša prošnja zadnja mila,

o ti Marija črešnjiška.

 

                           Karl Štante

Črešnjiška zvonova

 

Sta bila lepa zvona dva,

sta lepa zvona črešnjiška.

Sta v cerkev vabila ljudi,

da k maši naj bi šli.

 

Bim-bom, bim-bom, bim-bom,

bim-bom, bim-bom, bim-bom.

Sta v cerkev vabila ljudi,

da k maši naj bi šli.

 

Pa vojna vihra prihrumi,

nevihtni Dajčman prileti.

Mi vzamemo ta večji zvon,

ko Marijin je patron. Bim-bom.

 

Prebrisani črešnjiški možje,

premislili zdaj si že.

Za zmago dost' je mlajši zvon,

svet'ga Henrika patron.

 

Odpeljali so ta malega,

pustili pa ta večjega.

Naj večji zvon še tu zvoni,

v cerkev vabi vse ljudi. Bim-bom.

 

Pa Dajčman tamkaj zahrumi,

ta ja ta večji zvon to ni.

Na svoje stroške zdaj  ga vi,

mi sem ga pripeljali mi. Bim-bom.

 

Ta večji zvon smo moral dat,

ta malga pa nazaj peljat.

Pa zvon tako je bil zapel,

Da Hitlerja hudič bo vzel. Bim-bom.

                        Karl Štante

Lep je hribček črešnjiški

 

Lep je hribček črešnjiški,

kjer cerkvica na njem stoji,

še lepša si Marija ti,

polna vseh si milosti.

 

Kot zlato sonce se svetliš,

in Jezusa v rokah držiš,

pa z rožnim vencem v rokah Ti,

opominjaš vse ljudi.

 

Ko vojna vihra bila je,

ljudi moril, selil so vse.

Samo Marija črešnjiška,

ti nas si obvar'vala.

 

Zato pokleknimo pred njo,

zahvalimo in  pros'mo jo.

Ker si obvar'vala nas zdaj,

obvaruj nas, pripelji v raj!

                     Karl Štante

AREHOVA PEČ

 

Sredi gore nad vasjo,

nad cerkvico to črešnjiško;

kot sod velika skala je,

na vrhu voda izvira iz nje.

 

Jih dosti je, ki ne vedo

kaj čudežno pomeni to,

je bilo to pred pred več sto let,

vam hočem tole razodet.

 

Tam stat bi morala cerkev bla,

cerkev svetga Areha;

kdor čudežno je vodo pil,

je svoje zdravje zadobi.

 

Ljudje so zdaj premišljali,

kak cerkev tam postavli bli

in cerkvica premala ta,

je cerkev črešnjiška.

 

Zato so to povečali

na vsaki stran kapelici.

Zdaj tu sveti Henrik se časti,

v cerkvi črešnjiški.

                        Karl Štante

KRONA VSEH PRIDOBITEV JE ELEKTRIČNA LUČ

 

Z njo pregnana je stoletna tema

in žarka luč nas vse objema.

Električna nam luč je zasijala,

mrakove v naših srcih je pregnala.

V bodočnost lepšo nam oči strmijo,

življenja novega se veselijo.

 

Da nam ta izvir bo lepših dni,

si staro, mlado le želi.

Saj z lučjo to zasveti druga luč,

ki lepših, boljših časov nam bo ključ.

Omiki in prosveti odprta zdaj je pot, 

mrak nazadnjaštva teme izgine naj povsod.

 

Tej luči srca naša hitijo zdaj nasproti,

razvoju in napredku odpirajo se poti.

Ne bo več garal kmetič, se trudil pozno v noč,

električna mu sila bo nudila pomoč.

Motor mu težka dela opravljal bode sam,

brez kletvic, vpitja, vzdihov, bo delal z dneva v dan.

 

In radio nam krajšal vse dolge bo noči,

učil, zabaval, godel ter lepšal naše dni.

A kino nam odpiral bo vrata v naš svet,

obzorje naše širil in dvignil naš polet.

Pozdrav iskreni, topli tej luči naj velja!

Zahvala in priznanje sotrudnikom velja!

                         Črešnjice 1952

 

(Posvetilo elektrifikaciji napisal in prebral član EO

Frankolovo Karl Štante iz Podgorja - na otvoritvi

TP Črešnjice 1952)

Slovo iz Črešnic

Le z Bogom zdaj Črešnice skalne, visoke,

Ker kliče na delo me drugam Gospod.

Ve gore, doline, zelene zmer loke,

Solze prelivaje se ločim od tod.

 

Le z Bogom vi starčki in vi otročiči,

Ve žene pobožne, pošteni možje,

In vrli vi fantje, nedolžni dekliči,

Nikar ne pozabite molit za me.

 

Ak‘ spolnil bom sam, kar učil sem med Vami,

V nebesih plačilo gotovo mi je,

In tudi za Vas je lep dom nad zvezdami,

Ak‘ zvesto storite, kar slišali ste.

 

Patrona ti črešniška, mati premila,

Marija presveta, ti spremljaj pa me,

Saj nihče pretrgat ne more vezila,

Ki srce mi veže le vedno na Te.

          Alojzij Kos, črešnjiški župnik

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante