Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Fatimska cerkvica v Podgorju pod Čerinom (Grušovcu)

Da si lahko hvaležen, se ti mora zgoditi kaj dobrega

 Zamisel in gradnja Fatimske cerkvice

     Nad Grušovcem, tik pod gozdom bdi in varuje vaščane božja priprošnica Fatimska Marija, v skromni, pa vendar na daleč vidni in poznani FATIMSKI CERKVICI.

     Zgradita jo na svoji zemlji verna Zgornje Paušerjeva zakonca Karl in Marija Štante iz Podgorja 24, s pomočjo sosedov in drugih dobrotnikov. To zamisel ima že Marijin oče Ignac Štante, vendar radi nesoglasja s takratnim duhovnikom glede kraja postavitve in Ignačevega kratkega življenja (49 let) to zamisel ne uresniči. 

     V težkih časih, ob strahu in trepetu in težkem življenju v drugi svetovni vojni, se tudi zakonca Karl in Marija Štante zaobljubita za srečen izid. Na pobudo začasnega črešnjiškega duhovnika Lojzeta Šparovca iz Ljubljane, ki je v Črešnjicah kaplanoval samo šest mesecev in kasnejšega črešnjiškega duhovnika Štefana Kušarja. Ko Karl Štante bere knjigo o Fatimi, ki mu jo da duhovnik Štefan Kušar, o čudežih, ki so opisani v njej, in prošnjo naj bi se tudi komunistična Rusija vrnila nazaj h Bogu, se odloči z ženo Marijo sezidati v ta namen večjo majhno cerkvico (dobesedne besede črešnjiškega duhovnika Kušarja ob Karlovem nagrobnem govoru). K vsemu temu pa prispeva h tej odločitvi še velik nesrečni dogodek Karla Štante z njegovim razjarjenim bikom, ki pa se za njega in vso vas srečno konča.

 

Izvedba del

     Gradnja Fatimske cerkvice se začne 1947. leta nad Grušovcem pod malim gozdičkom na Zgornje Paušerjevi zemlji in že kar dve leti po drugi svetovni vojni, ko je veliko pomanjkanje živeža in je zelo trdo življenje, saj zakonca imata tudi poleg tega še več mlajših nedoraslih otrok. Pa vseeno se z velikim trudom in s pomočjo mnogih dobrotnikov vse dobro izteče. Slovesno je Fatimska cerkvica blagoslovljena v nedeljo 20. avgusta 1950 ob množici več sto ljudi.

Maja 1947 se torej poišče prostor za kapelo. Poleti 1948 je blagoslov temeljnega kamna in prične se z zidanjem. Glavna zidarja sta Jernej Jernej (Nenc) Gorenšek in Ivan (Tikelšekov) Okrožnik iz Rov oba iz frankolske  župnije, streže pa Ivan (Janči) Jošt iz Grušovca.

9. maja 1948 je blagoslov temeljnega kamna jeseni 1948 je že narejen cementni tlak, lesen strop je delo celjskega tesarskega mojstra Aljančiča, oltar, okna in vrata napravi Kekelnov Karl Kračun, mizar iz Podgorja. Zvonik Fatimske cerkvice je visok 12 metrov in ga s cink pločevino (24 m2) obda klepar iz Gornjih Brdc, Blazinšekov sosed. Površina cerkvice pa znaša približno 25 m².

     Da stoji Fatimska cerkvica na tem lepem in dobro vidljivem mestu se odkopa in premika ogromno zemlje in veliko tega dela na roke opravi Karl Štante kar sam. Kljub temu se dotika kapela radi svoje dolžine še vseeno vzadaj z oltarjem na lapornati gozdni hrib. Da bi se preprečila vlaga pri oltarju in se preprečilo premikanje in pokanje oltarne stene, se med zidom in zemljo zabetonira betonska stena. Kljub temu prodira vlaga skozi ta zid na Marijin oltar in Zgornji Paušerjevi se kasneje, ko je kapela že nekaj let gotova, odločijo za rušenje tega vmesnega zidu in odkop zemlje tako, da kapela stoji čisto na prostem in je pristopna od vseh strani.

Leta 1950 se nabavi gotski oltar s tabernakeljem. En zvonček je iz domače župnijske cerkve, drugega pa darujeta Mušič in Brošnjak iz Sojeka. V cerkvici je postavljen oltar z relikvijami.

 Posvetitev Fatimske cerkvice

     V svetem letu 1950 se blagoslovi cerkvica, ki je sicer postavljena že leto dni prej. Blagoslovitev se izvrši na najmlajši Marijin praznik, praznik Srca Marijinega. Za pripravo se ima tri dnevnica v cerkvi in po družinah. Na predvečer se s procesijo spremlja kip Marije Fatimske iz črešnjiške cerkve, kjer je že od 1947 leta in pride končno v njen stalni dom, v Fatimsko cerkvico. 20. 08. 1950 posveti Fatimsko cerkvico s posebnim škofovskim dovoljenjem sam črešnjiški župnik ob sodelovanju domačega dijaka Petra Grobelnika, bodočega njegovega tajnika, ki pa se 1987 leta smrtno ponesreči v letalski nesreči na Petrovi gori na Korziki. V tem času umre namreč lavantinskoi škof Ivan Jožef Tomažič (1933-1949) in nasledstvo prevzame Maksimiljan Držečnik, ki to fatimsko cerkvico ponovno posveti 1952 leta.  Naslednji dan, v ponedeljek 21.08.1950 sledi že tukaj slovesna maša celjskega novomašnika Jožeta Rajhmana s prelepo pridigo o Mariji, ter na koncu svete maše podeli novomašnik vernikom še novomašniški blagoslov (tako navaja duhovnik Štefan Kušar v črešnjiški kroniki).

     Za svečani blagoslov cerkvice, fantje in dekleta še postavijo slavoloke in mlaj, z venci se preplete cela kapela, naredi se »špalir«, strelja s štuki ipd. Kip Fatimske Marije je kupljen 10. maja 1947 v Zagrebu, izdela ga kiparka Vodova. 13. maja 1947 je blagoslovljen, prav na 30.obletnico Marijinega prikazovanja v Fatimi. Marijin kip, ki je iz mavca (gibsa), Karl Štante v navadni jutni vreči zavitega, pripelje iz Zagreba na vlaku do Celja. Nadalje gre z avtobusom do Frankolovega, od tu pa nese Karl ta Marijin kip v navadnem košu do črešnjiške cerkve, kjer kar Marija tri leta „počiva" v zakristiji, dokler se ne postavi na svoje mesto v Fatimski cerkvici.

     Oltarni podstavek in bronaste svečnike pa podari Fatimski cerkvici ljubljanski škof dr. Anton Vovk, z besedami: "češ, naj bo za prvo versko stavbo, po rdeči svobodi"! Kot velika dobrotnika pri gradnji te Fatimske cerkvice naj omenim velika, pobožna in radodarna kmeta (Gornji Dolan) zakonca Karl in Angela Turk iz Črešnjic s 3000 dinarji, ter prav tako za tiste čase premožna zakonca iz Podgorja Ivan in Ana Doler (Rgolista) prav tako s 3000 dinarji. Za takratne razmere je to bila takrat ogromna vsota denarja pobožnih in radodarnih ljudi, ki cenijo sveto vero in radi pomagajo cerkvi v upanju, na božje plačilo.

     Proti koncu leta 1957, na prošnjo škofije in verjetno bolj na prigovarjanje črešnjiškega duhovnika Štefana Kušarja, Zgornje Paušerjevi lastniki cerkvico brezplačno odstopijo v cerkveno last. 18. 02. 1958 je cerkvica celo povzdignjena v črešnjiško podružnico. Prva ključarja te kapele sta lastnik kapele Karl Štante iz Grušovca in Ivan Blazinšek iz Gornjih Brdc. Vsako leto 13. maja je tukaj procesija, saj je cerkvica posvečena Fatimski Materi božji, to pa je datum, ko se je Marija prvič prikazala pastirjem v Fatimi v dolini Irija na Portugalskem. Torej je Fatimska cerkvica prva cerkev v Sloveniji, ki je posvečena Mariji iz Fatime. Zanimivo je, da tudi škof Maksimiljan Držečnik umre 13. maja.

 

NOVI ZVON

  Končno po dolgih letih želje in upanja Zg. Paušerjevih in Grušljanov dobi FATIMSKA CERKVICA še tako težko pričakovani 110 kg zvon, žalske livarne FEROKS, ki ga 20.04.1987 skupaj s črešnjiškim župnikom Štefanom Kušarjem posveti celjski opat Friderik Kolšek.

       Konec februarja 2017 dobi Fatimska cerkvica še nove klopi. Tako je Fatimska cerkvica postala sedaj res lepo Marijino zavetišče, vernik pa lahko udobno sedi v majhnem in prijetnem prostorčku pri sveti maši. Tudi večji parkirni prostor za vaša motorna vozila je pripravljen, če ste motorizirani.

 

GRADITELJA FATIMSKE CERKVICE V Podgorju (GRUŠOVCU)

Karl Štante

*06.09.1912

11.01.2000

 

Marija Štante

*06.05.1915

28.03.2005

 

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante