Oh, kako luštno je pač po gornjih kraje'h,

po Graških dolinah, po šmarskih vase'h;

kdo je tolk' cerkvic pozidati dal,

glih, ko bi rož samih nas'jal.

Foto utrinki: Postavitev butar pred cerkvijo sv. Jerneja v Vojniku

Vojnik, četrtek, 21. marca 2024

Že 17. zapored se je zbrala skupina ljudi, pod vodstvom idejnega vodje, Mirka Krašovca. Izdelali in postavili so tri butare v velikosti 9 m, 7 m in 6 m. Izdelava velikonočnih butar in postavitev sta potekala po starih običajih. Les (sušice) je kot vsako leto daroval g. Jože Grilec, za varno postavitev se zahvaljujejo g. Janku Melanšku. Za velikonočno malico se zahvaljujejo družini Sojč, za odlično ocvirkovo potico Zdenku Vrenku in za rujno kapljico Mirku Krašovcu.

Mirku Krašovcu hvala tudi za prvo pomladansko zasaditev okoli cerkve. 

          Hvala vsem, ki ste sodelovali.

P.S

Velikonočne praznike bo park pod cerkvijo pričakal urejen in vreden ogleda. Žal pa je Mirko Krašovec opazil, da si je neznanec narezal kar nekaj vej iz okrasnih pušpanjev v parku pod cerkvijo. Vandalizem vsi obsojamo.

            Tekst: Lea Sreš

             Foto: Zdenko Vrenko

Čebelarji smo se zatekli k zavetniku sv. Ambrožu.

Frankolovo 7. 12.2023

Čebelarsko društvo Vojnik je organiziralo že tradicionalno sveto mašo v farni cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem, 7. decembra, ko praznuje sv Ambrož. S povorko praporščakov okoliških čebelarskih društev se je pričela sveta maša.

Mašo je daroval gospod župnik pater Branko Cestnik. V svoji pridigi je lepo opisal življenje kristjanov pod vodstvom milanskega škofa sv. Ambroža, ki je postavil zgornjo mejo pristojnosti rimskemu cesarju Teodoziju s prepovedjo vstopa čez cerkveni prag, dokler se ne pokesa pred bogom za svoje storjene grehe. Tako sta bila za škofa Ambroža bogataš in berač  enakovredna med sabo,  če sta hotela biti kristjana. Atribut sv. Ambroža je panj, ker je bil marljiv kot čebela.

Prejeli smo še sveti blagoslov in cerkveni pevci so odpeli zadnjo pesem.

Imeli smo med drugimi tudi dva gosta iz pobratenega Čebelarskega društva Maribor mesto.  Gospa Violeta Šmon in predsednik društva Maks Selinšek. Gospa Violeta je uprizorila recital njene pesmi, ki je bila prvič predstavljena na razstavi slikarskih del  v hotelu Korotan na  Dunaju. Sedaj  jo je drugič predstavila tukaj,  na čast našemu predsedniku Petru Babniku. Na koncu je čebelar Karli Blazinšek pozdravil vse prisotne in izrekel zahvalo. Miklavževa darila so prejeli: gospod  župnik, Violeta Šmon, Maks Selinšek, cerkveni pevci in praporščaki.

Butari velikanki na Frankolovem

Na cvetno nedeljo, 1. aprila 2023, so člani PGD Frankolovo s pomočjo krajanov že 20. leto zapored pred vhod Jožefove cerkve na Frankolovem postavili dve butari velikanki. 

    Vsako leto se že slab mesec pred praznikom zbirajo v hiši Antona Brecla, kjer ob druženju izdelajo butari, visoki 18 metrov. Za izdelavo butar pomagajo vsa društva kot tudi podjetniki iz kraja.

Od devetih vrst lesa, ki sestavljajo butaro, sta ti dve izdelani kar iz sedmih: leska, mačice, črensla, dren, oljka, pušpan in božji les. Butari okrasijo z barvnimi trakovi, okoli celotne butare ovijejo verigo iz bršljana, ter privežejo pomaranče. Na vsaki butari je 15 kg pomaranč. Te ob podiranju razdelijo med otroke. Vrh butare krasi drenov križec.

     Po tradiciji butari v cerkev ne pripeljejo, ampak ju prinesejo. Butara, ki jo postavijo pred cerkev, je tako velika in težka, da jo mora nositi 14 mož.

      Letos so eno butaro posvetili Bogdanu Lilija, ki je bil idejni vodja tega lepega tradicionalnega običaja.

      Zadnja leta izdelujejo po dve manjši, leta 2008 so izdelali butaro, ki je bila tudi najdaljša. Merila je neverjetnih 81,779 metra. Dogodek privabi veliko ljudi in prav tako tudi medijev.

      Letos beležijo 20 letnico izdelave butar. V času kovida, torej tri leta, niso izdelali večjih butar, so pa naredili veliko manjših križev iz lesa, katere so zapičili okoli cerkve. Po blagoslovu so jih krajani lahko odnesli v svoje domove

           Tekst in foto: Nuša Lilija

Butari velikanki v Vojniku

Sveta maša na godovni dan svetega Ambroža

Že tradicionalno je sveto mašo organiziralo Čebelarsko društvo Vojnik v cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem 7. decembra 2022. 

Bogoslužje je vodil g. župnik pater Branko Cestnik, ki je v pridigi lepo opisal življenje zavetnika čebelarjev svetega Ambroža. Da je bila maša bolj slovesna jo je popestril s petjem Mešani cerkveni pevski zbor.  Maše so se udeležili čebelarji, člani društva in vabljeni čebelarji iz sosednjih čebelarskih društev ter domačini. S prapori so prišli iz ČD Šmarje pri Jelšah, ČD Dobrna, ČD Šentjur, ČD Ponikva, ČD Slivnica in  ČZ SA-ŠA zgornjesavinjskega-šaleškega območja.

         Po maši se je predsednik ČD Vojnik gospod Peter Babnik zahvalil patru Branku Cestniku in se mu oddolžil s miklavževim darilom.  Čestitka je sledila tudi čebelarju g. Karliju Blazinšku za okrogel jubilej, 70 .rojstni dan. Predsednik Peter Babnik mu je čestital in se zahvalil za tvorno sodelovanje v čebelarskemu društvu Vojnik in mu izročil darilo.  Sledil je kratek kulturni program s pesmijo " Star čebelnjak" za katero je besedilo napisala Milena Jurgec, uglasbili in zapeli so jo " Arclinski fantje" v spremstvu citrarke Ane Pogladič. Sledil je recital epske pesnitve "Zbogom žalost" v izvedbi Violete Šmon iz Maribora. Predsednik Peter Babnik se je zahvalil vsem pevcem in recitatorki ter jih nagradil s malim medenim darilcem. Karli  Blazinšek je vse navzoče povabil na druženje v gostišče Turist, kjer smo prijetno poklepetali in nazdravili s slavljencem Karlom.

                    Tekst in foto: Martin Goleš

Slovesnost lepe nedelje v Vojniku

V nedeljo, 22. avgusta, je bilo v vojniški župniji zelo slovesno, saj so praznovali Jernejevo nedeljo. 

     Prvo sveto mašo je vodil domačin, jubilant Jožef Lipovšek, župnik v Črni na Koroškem. V tem letu obhaja 50 let življenja, zato se je na povabilo Antona Pergerja prišel zahvalit za življenje in vse, ki so ga spremljali v njem. Predstavil je svoje življenjske odločitve v čakanju ''pod smokvinim drevesom'' in zanimivo nagovoril mlade, ki jih morda Bog kliče na svojo pot.

     Pri drugi slovesni sveti maši je bila procesija v zahvalo in priprošnjo za mir ter dobro leto, za kar vsako soboto prosijo tudi pri vremenski sveti maši. Drugo slovesno sveto mašo je vodil prav tako domačin in jubilant Jože Špes, župnik v Brestanici, ki letos praznuje 70 let. Tudi on je predstavil del svojega življenja, predvsem začetke ob takratnem župniku Martinu Lupšetu, in se zahvalil Bogu za vse, kar mu je bilo v življenju podarjeno. Obe sveti maši je povzdignil domači pevski zbor s čudovitim petjem ob spremljavi orgel in trobil.        Po sveti maši so se verniki ustavili pred cerkvijo na pogostitvi, ki so jo pripravili sodelavci Karitas in animatorji.

Srečanje zakonskih jubilantov

      V nedeljo, 18. 7. 2021, so se pri zahvalni sveti maši zbrali zakonski jubilanti, ki v letošnjem letu praznujejo okrogle obletnice poroke. Ker v lanskem letu ni bilo možno izvesti srečanja, so se letošnji slovesnosti pridružili tudi lanski jubilanti. Vabljenih je bilo devetdeset parov, vendar so se slovesne zahvalne svete maše udeležili le tisti, ki ji ni ovirala bolezen, zelo slabo vreme ali kaj podobnega. Župnik Anton Perger jih je z veseljem sprejel in jim čestital ter se jim zahvalil za pričevanje zvestobe, ljubezni in vztrajnosti, saj so nekateri skupaj že petdeset ali celo več let. Ponos in veliko veselje je žarelo na obrazih prisotnih, ker so se imeli možnost zahvaliti Bogu za skupno življenjsko pot.

    Po končani sveti maši so jim člani Župnijske Karitas in Katoliško-kulturnega društva ''Ivan Šopar'' v Domu svetega Jerneja pripravili pogostitev. Tam so lahko poklepetali med seboj in obujali spomine. Kljub močnemu dežju je bil za marsikoga spet čudovit dan.

         Tekst: Milena Jurgec

         Foto:  Edi Fidler

Ko sveto za nekatere ljudi ni več sveto

     Ljudje, ki smo vzgojeni v neke normalne osebe, imamo nekaj svetinj, ki nam veliko pomenijo in jih spoštujemo. Ena od teh svetinj so starši, tudi potem, ko odidejo v večnost in njihova utrujena telesa ponesemo k večnemu počitku. Grob je zame sveta stvar. Ker je tako in ker imam na očeta lepe spomine, njegov grob v Vojniku tudi redno urejam. Za rojstni dan sem mu nasadila na gredico novo cvetje. Hodila sem ga zalivat in z veseljem opazovala, da ima tudi letos oče lepo urejen grob. Ko pa sem v soboto, 29. 5., prišla do groba, sem mislila, da ne vidim prav. Mislila sem, da mi bo srce odpovedalo. Nekaj časa sploh nisem mogla verjeti, da se kaj takega lahko naredi. Namesto rožic so z groba zevale jamice. Vse rože je nekdo pokradel in jih odnesel bogve kam. Izvedela sem, da moje rože niso osamljen primer, ampak je izginilo več cvetja tudi z drugih grobov. Nekateri tedensko ostajajo brez cvetja ali malo boljših sveč.

      Sprašujem se, ali tisti, ki to počnejo, nimajo nobene vesti. Ali se ne zavedajo, da povzročajo trpljenje svojcem pokopanih, da jim povzročajo bolečino, poleg tega pa stroške. Kaj počnejo z rožami? Ali jih ponovno prodajo, ali jih nasadijo na grobove svojih sorodnikov?! Kar koli že, njihovo početje je zelo izprijeno, enostavno pokvarjeno. En nepošten evro uniči tisoč poštenih. Tega se verjetno ne zavedajo. In ne zavedajo se, da bodo enkrat zagotovo odgovarjali za svoja pokvarjena dejanja.  

Štefka Hudej

Iz Občina Vojnik.si

01.06.2021

Letos brez butare velikanke na Frankolovem

Vsako leto so se člani Gasilskega društva Frankolovo, Turističnega društva, Prosvetnega društva, Društva Talon in ostali prostovoljci, ki jim je v interesu, da se ohrani tradicija izdelave butar in križcev ob veliki noči, zbrali že mesec dni pred praznikom.

  Prvo butaro velikanko so izdelali leta 2000. Letos bi beležila 20-letnico, vendar zaradi epidemije koronavirusa izdelava v tej meri na žalost ne bo mogoča.

Toni Brecl, član Gasilskega in Turističnega društva Frankolovo, se je odločil, da ta tradicija ne sme izumreti. Z ženo Zdenko je kar nekaj časa nabiral material in izdelal več kot 200 križcev. Te križce bo odnesel pred cerkev svetega Jožefa na Frankolovo. Na Cvetno nedeljo, 5. 4. 2020, jih bo blagoslovil pater Branko Cestnik. Blagoslovljene križce, ki bodo pri stranskih vratih cerkve na zelenici, bodo lahko v svoje domove odnesli krajani Frankolovega. 

     Tekst in foto: Nuša Lilija

Ulica ljubezni in cvetja na dan sv. treh kraljev

Prebivalci ulice ljubezni in cvetja iz Nove Cerkve vsako leto poskrbijo za druženje, spoznavanje in dobre medsoseske odnose.

Tudi na letošnji dan svetih treh kraljev ni bilo drugače. Zbrali so se ob uličnih jaslicah, katerih avtor je Karli Matek, pripravili kratek kulturni program in poskrbeli za druženje vsaj treh generacij. Na druženju sosedov, prijateljev in znancev so poskrbeli tudi za hrano in pijačo.

    Vsi dogodki, ki jih pripravljajo krajani Ulice ljubezni, ljudi povezujejo, družijo, poskrbijo za osamljene, otrokom so vzor zaradi pristnih odnosov in negovanja tradicije, pa tudi na kulturo ne pozabijo.

                 Tekst: Lea Sreš

                Foto: Minka Sodin

Prenovljena podružnična cerkev svetega Tomaža nad Vojnikom

V zadnjih nekaj letih je potekala intenzivna obnova podružnične cerkve svetega Tomaža. Cerkev je dobila nove zvonove, urejena in obnovljena je notranjost in zunanjost. V mesecu septembru pa so namestili nova okna. Za vsa dela sta bila zelo zaslužna ključarja Jože in Janez Krameršek. Ker je Janez žal med tem časom umrl, je Jože dobil nove pomočnike. Zaključna dela so opravili Jože in Franci Krameršek, Ljubo Klajnšek, Mirko Krašovec, tehnično pa je pomagal Jani Melanšek. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, smo Vojničani hvaležni, saj je na ta način spet urejen biser na grajskem hribčku.

             Tekst in foto: Milena Jurgec

Blagoslov novega zvona in oltarja

     Kraj, kjer je v 16. stoletju stala cerkev sv. Janeza Krstnika kot podružnična cerkev župnije Nova Cerkev, je postal privlačen za mnoge, ki želijo doživeti nekaj miru sredi narave, sredi gozda. To še posebej velja, odkar stoji na tem kraju lepo znamenje križa s kapelico fatimske Matere božje, ki ga je blagoslovil domačin, mariborski nadškof Alojzij Cvikl, pred dvema letoma ob 230. obletnici zaprtja in porušenja cerkve sv. Janeza Krstnika. Zares se čuti, da je ta kraj posvečen, saj se je tu darovala najsvetejša daritev v cerkvi, ki je imela tri oltarje. Zdaj obhajamo ob križu daritev sv. maše vsaj enkrat v letu. Zato so pridni domačini iz Vin postavili ob križu lep oltar in priskrbeli manjši zvon. Oboje je blagoslovil in zvon tudi mazilil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl S. I. v nedeljo, 14. julija, dopoldne. Tudi ob tej slovesnosti se je zbralo lepo število vernikov. Po maši in blagoslovu smo še nadaljevali druženje ob kruhu, pecivu in kozarčku do opoldanskega zvonjenja, ko smo se blagemu glasu zvona pridružili s pesmijo »Je angel Gospodov …«.

   Gospod nadškof je zapisal v spremnem pismu, da je blagoslovil zidan spominski »oltar« in spominski zvon v želji, naj postane ta kraj sredi gozda, v čudoviti »naravni katedrali«, oaza miru, kraj molitve in iskanja stika z Bogom.

        Tekst in foto:Alojz Vicman

Butari velikanki na Frankolovem

Na cvetno nedeljo, 14.4.2019, so člani PGD Frankolovo s pomočjo krajanov že 19. leto zapored pred vhod Jožefove cerkve na Frankolovem postavili dve butari velikanki. Vsako leto se že slab mesec pred praznikom zbirajo v hiši Antona Brecla, kjer ob druženju izdelajo butari, visoki po 18 metrov. Pomagajo vsa društva kot tudi podjetniki iz kraja. Po tradiciji butari v cerkev ne pripeljejo, ampak ju prinesejo. Butara, ki jo postavijo pred cerkev, je tako velika in težka, da jo mora nositi 14 mož. Zadnja leta izdelujejo po dve manjši, leta 2008 so izdelali eno, ki je bila tudi najdaljša. Merila je neverjetnih 81,779 metra. Dogodek privabi veliko ljudi in prav tako tudi medijev.

     Tekst in foto: Nuša Lilija

Obiskali smo sakralna znamenja v Socki in Čreškovi

Na cvetno nedeljo 2019 smo skupaj s člani Pastoralnega sveta Nova Cerkev in PGD Socka pripravili »križev pot« v naravi. Vodil ga je gospod dekan Alojz Vicman. »Križev pot« se je začel pri gasilskem domu v Socki, potekal skozi Čreškovo in nazaj v Socko. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo veliko udeležencev.

Tkst in foto: Boža Prevolnik

V petek, 12.4.2019 je bila 3. velikonočna razstava v Domu sv. Jerneja v Vojniku

KKD »Ivan Šopar« Vojnik
Društvo podeželskih žena Meta

   Foto: Lea Sreš

Tudi l. 1929 so imeli hudo mrzel februar. Takole piše frankolovska farna kronika:

Blagoslov križa na Vinah

(24. 09. 2017dekanija Nova Cerkev)

100 let kapelice v Ivenci

Znamenja, ti majhni pomniki so bogato posejani po slovenskih tleh. Predstavljajo del slovenske kulturne krajine, so naša preteklost in značilnost. Tudi Ivenca ima svojo lepo kapelico. Ivenca je strnjeno naselje, ob cesti Slovenske Konjice-Celje, v ozki dolini, ob izlivu Drežnice v Tesnico. V vasi je bila nekoč kovačnica, obratoval je Skamenov mlin. V povodnji leta 1954 sta Skamenova žaga in Vriskov mlin obstala. Leta 1728 so pri obnavljanju ceste odkrili devet rimskih miljnikov, na katerih je zapisana oddaljenost do Celeie (Celja). Zdaj so vzidani v Dvorni knjižnici na Dunaju (Slovenski krajevni leksikon,1976).

    Vsako leto  junija, imamo v Ivenci, večernice pri kapelici. Letos pa je bilo še posebej slovesno, saj smo praznovali 100 let, kar kapelica stoji v Ivenci. Pri iskanju odgovora, zakaj je bila postavljena, si pričevanja nasprotujejo, ve pa se, da je bilo to daljnega 1917. Zob časa in preurejanje ceste jo je načelo, zato je bila prvotna kapelica porušena in pred desetimi leti postavljena nova. Ohranili smo del stare kapelice za spomin in dokaz.

    Svečane večernice je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, naš rojak, ki je v mladosti neštetokrat šel mimo kapelice. Pridružila sta se mu naš rojak, mag. Tone Vrisk, župnik v Črni na Koroškem in vojniški župnik Anton Perger. Veseli pa smo bili, da sta se pridružila tudi župan, Branko Petre in Lidija Eler Jazbinšek, predsednica Sveta KS.

    Peter Vrisk je predstavil kako je kapelica nastajala. Hvaležni smo Skamen Franciju, ki skrbi za kapelico, Dokler Darku, ki ureja okolico, Mirku Krašovcu, ki poskrbi za rože in Jožetu  Grilcu, ki vedno priskoči na pomoč.

   Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje, za katerega sta z odlično pripravljeno hrano poskrbela Boža in Stane Zottl. Pridne gospodinje so poskrbele za kruh in pecivo, moški del pa za pijačo. Dež nam je zmotil začetek, a si je na koncu premislil in posijalo je sonce. Da je bilo vzdušje še bolj veselo pa je poskrbel Franci Pogladič s svojo harmoniko, da smo lahko tudi zaplesali.

          Tekst in foto: Branka Šket

Frankolovske jaslice na Božičnem Vojniku.

Obisk fatimske Marije romarice in farni praznik v Vojniku

  Lepšega si v nedeljo, 28. 8. 2016, res ne bi mogli želeti. Na Jernejevo nedeljo, ko smo praznovali lepo nedeljo, smo dobili na obisk Marijo romarico iz Fatime, ki je bila na obisku v novocerkovski dekaniji. Slovesnost je vodil gospod škof, dr. Stanislav Lipovšek.

  Ob deveti uri so pripeljali Marijin kip iz Nove Cerkve. Sprejeli smo ga pri stopnišču pred cerkvijo, kjer so zazvenele fanfare, pesem pevskega zbora ter pozdrav škofa in domačega župnika Antona Pergerja. Marjan Majger, Jurij Marguč, Matjaž Marčič in Miha Lenarčič so Marijo ponesli v cerkev, nato pa smo se z njo odpravili k procesiji okoli cerkve. Bilo je čudovito. V marsikaterih očeh se je zalesketala solza sreče, saj je za vse tiste, ki še nismo bili na obisku pri njej v Fatimi, zdaj ona prišla na obisk.

  Po procesiji je sledila sveta maša. Škof Lipovšek je med drugim povedal, da je naša župnija stara že 700 let, kar je zapisano v knjigi dr. Bogdana Kolarja, ki je tudi vojniški duhovnik. Novica nas je presenetila, saj smo pred nekaj leti praznovali 400-letnico župnije, ker smo takrat imeli takšen podatek.

  Seveda pa smo se vsi izročili Mariji v varstvo in posvetitev. Marija se je v Fatimi prikazala trem pastirčkom, ki so morali marsikaj prestati ob dokazovanju resničnosti dogodka. Kasneje so izdelali po njihovem pripovedovanju Marijin kip, ki je postavljen v Fatimi. Za potovanje po svetu so naredili kopijo. Zavedamo se, da ta kip »ni malik ali idol, ampak samo pomoč na poti do osebnega stika s Sveto Trojico. To češčenje podob ne pomeni zamenjave oseb s podobami« (Marjan Turnšek, Ognjišče, 604). Nas je pogled na kip prav gotovo spomnil, kaj je Marija naročala fatimskim pastirčkom; in sicer molitev rožnega venca za mir na svetu. Marin kip je pot nadaljeval v Črešnjice, od tam pa naprej po Sloveniji.

Tekst in foto: Milena Jurgec 

Cvetna nedelja 2016 na Frankolovem

Frankolovo – zapisano v kroniko 2015

Leto 2015 je bilo za frankolovsko župnijo po dveletnem predahu vnovič leto obnavljanja sakralne dediščine in tudi leto posebnih dogodkov. Izpostavljamo največje: obnovitvena dela v farni cerkvi, prenova strehe na Gojki in dva okrogla jubileja župnika, p. Branka Cestnika. Tokratna dela so v večji meri zahtevala izurjene strokovnjake, ki smo jih na srečo večino našli v domačem kraju.

Nova daritvena miza in preplesk

Farna cerkev sv. Jožefa na Frankolovem je spomladi dobila novo daritveno mizo (oltar), umetniško delo mizarskega mojstra Branka Podgorška (Džeka) iz Podgorja in njegovih sodelavcev. Sprojektiral jo je domači župnik, p. Branko Cestnik, pri čemer je sledil arhitekturnemu slogu notranjosti cerkve. Miza je postavljena na štiri korintske stebre, ki so na vrhu okrašeni s pozlačenimi akantovimi listi (grški slog) in je v celoti skladna z že obstoječimi stebri, ki jih v tej cerkvi ni malo. Po starem običaju so oltar pripeljali na Frankolovo s konjsko vprego in ga ob krajšem kulturnem programu namestili v cerkev. Posvetil ga je celjski škof, dr. Stanislav Lipovšek, v spomin in čast blaženemu škofu A. M. Slomšku pa je v oltar vstavil Slomškovo relikvijo (delček kosti). Lani je župnija »ugriznila« tudi v obnovo notranjih sten svetišča (brez stropov), zanjo je bilo potrebnih več mesecev dela. Rezultat – izravnane stenske ploskve, nov in nekoliko svetlejši oplesk, kljub temu pa ohranjen prvobitni videz notranjosti. Zahtevno delo, ki ga je opravil domači pleskar Boris Ramšak s sodelavci, lahko brez dvoma štejemo med umetniška dela te stroke. Med večje aktivnosti še štejemo obnovo zakristije in križevega pota. Ker je dobro opravljeno delo treba proslaviti, se farani tudi temu napotku nismo izneverili.

Gojko rešila nova streha

Streha na gojški cerkvi je bila v kritičnem stanju, potrebna je bila temeljita in takojšnja obnova. Po več krogih iskanja pravega izvajalca je obnovo celotnega ostrešja prevzelo podjetje Gradnje Leskovar iz Oplotnice, ki je nedolgo tega tovrstna dela, po uzancah stroke in s »fer« sodelovanjem, izvajalo že na farni cerkvi. Pa ne le to, izvajalec bo počakal tudi na dokončno plačilo obnove, manjkajoči denar bo morala župnija priskrbeti v prvi polovici letošnjega leta. Po izjavi Alojza Leskovarja je bila Gojka izredno zahteven projekt, ki je tudi za njihovo podjetje projekt številka ena. Cerkev ima lepo, a zelo razčlenjeno pozno baročno streho s 16 različnimi ploskvami, različnimi nakloni in višinami. Nadzornik Viktor Brežnik, ki je skrbno bdel nad izvedbo del, zagotavlja, da streha tej generaciji ne bo povzročala nobenih skrbi več. Dela na objektu, ki krasi ne le krajino, ampak tudi grb naše krajevne skupnosti, so bila končana tik pred iztekom leta. Ob zaključku so lahko vsi sodelujoči izkoristili priložnost in si streho ogledali iz ptičje perspektive (iz dvigala), fotografi so naredili nekaj višinskih fotoutrinkov, na pobudo najbližjega cerkvenega soseda, Dušana Horvata (predsednika KS Frankolovo), pa so vaščani Gojke dogodek še kulinarično obarvali in skupaj z izvajalci pripravili srečni »likof«. 

Dve pomembni obletnici p. Branka Cestnika

Septembra smo Frankolovčani, člani vseh frankolovskih društev in vse, v župniji delujoče skupine skupaj z župnikom, p. Brankom Cestnikom, praznovali njegovih 50 let življenja in hkrati 20 let mašniškega posvečenja. Vabilu na praznovanje so se odzvali tudi njegovi rojaki iz Hajdine in sorodniki. P. Branko je tisti, ki je na čelu vseh pridobitev v župniji, ki z zgledom zmernega in dostojnega življenja in z navdihujočimi pridigami, postavljenimi v današnji čas, vpliva na razum, srce in dušo posameznikov. Poznan je kot svetovljan na deželi, filozof, svetovalec, vzgojitelj, voditelj, predavatelj, pisec zelo branih blogov, imetnik zlatega grba Občine Vojnik. Združeni, v hvaležnosti za vse darove in neprecenljive zasluge v župniji, občini in v celotnem slovenskem prostoru, smo številnim voščilom in zahvalam dodali tudi željo, naj mu, poleg osnovnega poslanstva in dobrega počutja v naši župniji, njegovi odlični projekti uspevajo enkratno, ponavljajo pa se naj večkratno.

          Sonja Jakop

          Foto: D. Jakop

                                                Iz MojaObčina.si Vojnik

Blagoslov Doma sv. Jerneja v Vojniku

        V nedeljo, 23. avgusta 2015, ob 12. uri je v Vojniku ob župnijskem prazniku potekala posebna slovesnost. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je blagoslovil Dom svetega Jerneja, nov objekt, ki bo namenjen dogodkom v župniji, kraju, škofiji, občini ali še komu.

         Ideja o postavitvi objekta z dvorano je že zelo stara. Prostor, kjer so bile učilnice, je bil premalo funkcionalen in po ureditvi prostorov v starem župnišču je vse skupaj dozorelo. Andreja Preložnik je naredila projekt, ki je bil z veseljem sprejet. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki so ga sestavljali Karli Brezovšek, Danilo Bojanovič in Vili Škoflek. Glavni izvajalec del je postalo Gradbeništvo Jože Škrablin, s. p., ki je sodelovalo z naslednjimi podizvajalci: Mizarstvo Kraljič, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Kabis, podjetje za gradbeni inženiring, storitve, marketing in trgovino, d. o. o.,KM inštalacije, d. o. o., Keramičarstvo Zoran Kerin, s. p., Elektroinženiring Lilija, d. o. o., Tesarstvo-krovstvo-zidarstvo Iztok Zupanc, s. p., Franc Belehar, s. p., Franc Ofentavšek, s.p., OFENTAU, Mizar, d. o. o. Celje in Gradbeni inženiring Vrstovšek, trgovina in storitve, d. o. o., ter ISAR, d. o. o. Nad delom je skrbno bdel Viktor Brežnik. Pri notranji opremi so pomagaliMiha Lenarčič, Anka Brezovšek in Slavko Brezovšek, pri urejanju zunanjosti pa še drugi. Seveda pa je vse skrbno spremljal domači župnik Anton Perger. Z deli so pričeli po veliki noči, 1. maja je škof blagoslovili temeljni kamen in začetna dela, sedaj pa celotno zgradbo, ki se imenuje Dom svetega Jerneja. Dopolniti bo še treba nekaj notranje opreme. Zunanje površine je z rastlinjem in rožami za slovesnost čudovito opremil Mirko Krašovec.

          Praznovanje se je pričelo s slovesno procesijo, ob spremljavi domačih pevcev in Godbe na pihala Nova Cerkev, nadaljevalo pa s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju Antona Pergerja, Franca Brecla in Janeza Furmana, nekdanjega kaplana v Vojniku, vodil škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je ponosen na svojo rojstno župnijo. Župljane je nagovoril v duhu življenja svetega Jerneja. Slovesnost je spremljal mešani pevski zbor svetega Jerneja pod vodstvom Tomaža Marčiča. Sledil je slovesen blagoslov. K posebnemu vzdušju je pripomogla tudi skupina možnaristov iz Lanšperga pri Novi Cerkvi. Po blagoslovu novega doma se je domači župnik zahvalil vsem, ki so kar koli prispevali ali kakor koli pomagali, da je objekt nastal, za skrbnika pa postavil Benedikta Podergajsa. Druženje se je nadaljevalo v domu in njegovi okolici.

               Milena Jurgec

                Foto: Milena Jurgec

                                                        Iz MojaObčina.si Vojnik

V nedeljo 22.5.2015 je iz mizarske delavnice Podgoršek v Frankolsko cerkev prispela nova daritvena miza (oltar), s konji - kot veli staro izročilo. Ob navzočnosti številnih vernikov je oltar slovesno blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Pred cvetno nedeljo in velikonočnimi prazniki 2015 so v PGD Frankolovo obudili že tradicionalno izdelavo butar in velikonočnega pirha. Letos sta bili malo višji, merili sta 22,40 metra.

JASLICE V BAZILIKI ILBENSTADT
Duhovnik dr. Vinko Kraljič pripoveduje:

V teh jaslicah je veliko mojega osebnega dela. Naredil sem 15 betlehemskih hiš, nebo sva naredila z gospo Kristo Rosenkranz. Sveta družina in pastirji je bilo najino skupno delo. Ena učiteljica je modelirala obraze pastirjev in ovčke oblekla v volnene kože, druge žene so krojile in šivale obleke. Vsi pastirji, sveta družina, sveti trije kralji, ter ovčke so z blagom oblečeni in to je nekaj posebnega. Oblečeni pastirji izgledajo, kot žive osebe in to daje celim jaslicam čudovito toploto in lepoto. Pri postavitvi jaslic sem imel skupno deset moških pomagačev.
   Jaslice so bile najlepše na daleč naokoli in so jih od Božiča do Svečnice obiskovali številni obiskovalci od blizu in daleč.

P.S
Naš črešnjiški duhovnik dr.Vinko Kraljič je deloval v Ilbenstadtu več kot 30 let.

Pozvonil je zvon

VITANJE - Pod vrhom gore Stenica, kjer je vas z istim imenom se je v nedeljo slovesno blagoslovil zvon. Tam so namreč pred desetletjem postavili kapelo, in sicer ob skali, kjer je po starem verovanju sled Marijine roke.

Kapela je na težko dostopnem mestu, na nadmorski višini približno tisoč metrov. Okoli dvajset kilogramov težak zvon je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Med mašo je pel vitanjski cerkveni pevski zbor Lučke, za slovesno vzdušje so s pokanjem poskrbeli še "možnaristi" iz Nove Cerkve. Približno tristo zbranih, ki so se po blagoslovitvi udeležili družabnega srečanja pri lovski koči, je pozdravil župan Slavko Vetrih. Botra novega vitanjskega zvona sta Janko Iršič in Ivan Jakop.

Na  cvetno nedeljo v Vitanju 2014