Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Črešnjiška fara

Le kak vesela je Črešnjiška fara,

Jurij Tomažič tako govori,

tamkaj se samo veselje prišpara,

kadar me v Skomru že vse zapusti.

 

Črešnjiška cerkev Marije Device

prav na veselem hribcu stoji,

okoli so lepe vinske gorice,

(ki) jim Marija svet žegen deli.

 

V levi kapeli svetga Dominika,

v desni kapeli svetga Henrika,

pa so ti drugi svetniki veliki,

eden je mali in drugi velikˊ.

 

David na koru na harfe tam brenka,

sveta Cecilija pri orglah stoji,

izmalana je od Jožefa Brenka,

Marija v oltarju na smeh se drži.

 

Enkrat sem jaz že po Črešnjicah hodil,

sem pa zamerkal te lepe reči,

sem prišˊdomov z votlim podplatom,

sem komponiral to cele noči.

                              Jurij Vodovnik, ljudski pesnik iz Skomerja

Slovo iz Črešnjic

 

Le z Bogom zdaj Črešnjice, skalne, visoke,

Ker kliče na delo me drugam Gospod.

Ve gore, doline, zelene zmer loke,

Solzne prelivaje se ločim od tod.

 

Le z Bogom vi starčki in vi otročiči.

Ve žene pobožne, pošteni možje.

In vrli vi fantje, nedolžni dekliči,

nikar ne pozabite moliti za me!

 

Ak‘ spolnil bom sam, kar učil sem med Vami,

V nebesih plačilo gotovo mi je,

In tudi za Vas je lep dom nad zvezdami,

Ak‘ zvesto storite, Kar slišali ste.

 

Patrona ti črešnjiška, mati premila,

Marija presveta, ti spremljaj pa me,

Saj nihče pretrgat ne more vezila,

Ki srce me veže le vedno na te.

 

         Alojzij Kos, duhovnik v Črešnjicah

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante