Zupnija Cresnijce - BOŽIČNI VOJNIK 2015/16/17/18/19/21/22'24

Pokažitee mi človeka, ki si v svojem življenju ne želi doživeti nečesa lepega.
Ni ga. V slehernem človeku je želja, da v različnih lepotah in toplih občutkih nahrani svojo dušo in ob dobri hrani ter prijazni okolici nahrani tudi svoje telo.
Božični Vojnik ponuja vse to in še več: ponuja pogled na mnoge upodobitve jaslic, ponuja sprehod v tišini, ki jo omogočajo okrašene ulice, ponuja tih klepet ob ogledu najlepšega, kar ponuja božično-novoletni čas in ponuja različne dogodke, ki vsak po svoje bogatijo duše otrok in odraslih.
V teh letih smo dokazali, da naše neomajno prizadevanje pokazati božično zgodbo na najlepše mogoče načine močno odseva v dušah ljudi. Različni izvajalci iz vse Slovenije in tudi tujine so porok za to.
Iz Vojnika zato ljudje odhajajo polni najlepših vtisov, odhajajo z nevidnim blagoslovom Novorojenega in sporočajo, da bodo še prišli.
Če si je Božični Vojnik do sedaj ogledalo že več kot 100 000 ljudi, je zagotovo čas, da te radosti užijete tudi VI!

Za Božični Vojnik zapisal Beno Podergajs

Leto 2022

V ponedeljek, 26. decembra 2022, so pred cerkvijo svetega Jerneja v Vojniku zaživele "žive jaslice".

Ideja se je rodila že pred tremi leti, vendar je pandemija koronavirusa nekoliko zamaknila realizacijo. Besedilo je po svetopisemskih odlomkih pripravila Eva Smuk, odgovornost za pripravo in postavitev božične zgodbe pa je prevzel Andy Smuk. Oba sta člana Dramske sekcije KUD France Prešeren Vojnik. Sodelavce in igralce sta našla v svojih vrstah – Albina Ločnikar in Aleš Kitek ter pri članih KKD Ivan Šopar Vojnik in animatorjih – Marjan in Brigita Majger, Miha Lenarčič, Gašper Trupej, Klara Podergajs, Manuel Krašovec, Milena Jurgec, Patricija in Marcelino Rezar. Posebnost jaslic so bile žive živali. Ovčke (ena je bila stara pet dni) je pripeljal pastir Marjan Žerjav iz Ekološke kmetije Žerjav, oslico pa pastirica Barbara Suholežnik. To je bilo posebno presenečenje. Predstavo so izvedli trikrat zapovrstjo ob množici gledalcev. Božične pesmi je pel Moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik. Za odlično ozvočenje in osvetlitev sta poskrbela Robert Pilih in Rok Golavšek. Vsak se je po svoje potrudil in Božična zgodba je zaživela.

Jaslice skozi zgodovino

Adventni čas čez stoletja spremlja vrsta ljudskih šeg ali običajev. Na god sv. Barbare (4. decembra) so predniki posejali božično žito, ki je vzklilo in zrastlo do božiča in je bilo lepa dekoracija preprostih jaslic. V noči iz 5. na 6. december so otroci pričakovali darila sv. Miklavža, na god sv. Lucije ali zimskega kresa (13. decembra) so naši predniki praznovali praznik luči. Pred božičnim večerom so temeljito očistili hišo, gospodinje so poskrbele za božični kruh in potico, otroci so skupaj z očeti postavljali božično drevo in izdelovali jaslice. Na božični večer so se mnogi odpravili k polnočnici, na božič pa se je zbrala družina.

Postavljanje jaslic ima dolgo zgodovino. Prve so nastale v stranski ladji cerkve Santa Maria Maggiore v Rimu konec 13. stoletja. Z nastopom Jezuitov po letu 1534 so se širile po Italiji, v drugi polovici 17. stoletja pa so se običaji postavljanja jaslic preko Tirolske in Bavarske širili tudi v naše kraje. Leta 1644 so Jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani postavili poldrugi meter visoke jaslice. Sprva so jih postavljali le po samostanskih cerkvah, v drugi polovici 18. stoletja pa tudi v župnijskih. Šele na začetku 19. stoletja se je širil običaj v meščanskih in kmečkih hišah, najprej med premožnimi, kasneje pa tudi med manj premožnimi ljudmi. Premožni so postavljali jaslične figurice na mize, v kmečkem okolju pa so bile jaslice navadno izrezane iz kartona, postavljene na trikotno desko v »bogkovem kotu«.

S širitvijo postavljanja jaslic se je razvijalo tudi izdelovanje. Jaslično rezbarstvo je postalo prava ljudska umetnost, ki se je širila po alpskih deželah in prišla tudi v naše kraje. Mnogi ljudski umetniki so si v dolgih zimskih večerih krajšali čas z izdelovanjem jaslic, v sedanjosti pa so rezbarjenje izrinili ceneni in kičasti izdelki ponudb jaslic modernih trgovskih centrov. Če so jaslični prizori nekoč uprizarjali samo božično zgodbo, so današnje jaslice polne sodobnih prizorov, ki so lahko moteči in neprimerni. Nič nenavadnega ni, da se danes v jaslicah pojavljajo tudi vlakci, avtomobilčki in še kaj modernega, vse to pa bistvo božične zgodbe degradira.

Po letu 1990 so bili v časopisih Kmečki glas in Družina razpisani natečaji o zbiranju in razstavah najlepših in najstarejših jaslic. Razstave jaslic v adventnem času so bile najprej v organizaciji časopisa Kmečki glasu na ljubljanskem Magistratu in v galeriji časopisa Družina na Krekovem trgu v Ljubljani. Sledil je razmah razstav jaslic po večjih in po manjših krajih po Sloveniji. Na božjepotnih Brezjah je že nekaj let urejen muzej z več kot 400 jaslic z vseh koncev sveta in tam je tudi sedež Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, katerega člana sta tudi Jelka in Jože Žlaus iz Globoč.

Tem krajem se je leta 2015 pridružil tudi »Božični Vojnik«, ki je postal verjetno največji jasličarski dogodek v Sloveniji. Idejni oče razstave je Beno Podergajs, predsednik Katoliško-kulturnega društva »Ivan Šopar«, v sodelovanju s Turističnim društvom Vojnik, Občino Vojnik in župnijo Vojnik. Pri razstavi sodelujejo tudi posamezna društva, zavodi, zbiralci in izdelovalci iz občine, kakor tudi društva in posamezniki izven občine in celo iz tujine. Jaslice so razstavljene v treh ulicah, v Jernejevem domu in v cerkvi. Letošnji že 5. Božični Vojnik obeta še več, morda celo preko 300 skrbno izbranih in unikatnih jaslic.

Tekst : Jože Žlaus

Ogledalo štev.127