V slovo črnjanskemu župniku mag. Tonetu Vrisku
“Slovo črnjanskega župnika, g. Toneta Vriska, pomeni za CUDV Črna na Koroškem izjemno izgubo. Uporabniki in zaposleni ga bomo pogrešali na vseh naših poteh. Izgubili smo velikega učitelja in vzgojitelja, ki je vsem nam skozi desetletja našega sodelovanja nudil varno zavetje in kazal pravo smer, kako biti človek z veliko začetnico, kako delati dobro in kako drug drugemu prisluhniti v veselju in žalosti. Spoštovani g. župnik … Pogrešali vas bomo, a vaše besede in nauki bodo za vedno ostali v naših srcih,” je zapisala direktorica CUDV Črna na Koroškem, Dalja Pečovnik.
Tonetov drugi dom v Vojniku sta bila veličastna vojniška cerkev in župnišče. Brez dvoma, da je Tonetov blagi značaj že kot ministrantu sooblikoval duhovniška legenda, dobrotljivi takratni župnik, Lupše, kateremu je Tončis takim veseljem ministriral. Ta župnik je dobil vrednega naslednika g. Pergerja, v katerem je imel g. Tone dobrega prijatelja in sogovornika. Misel na vojniško župnišče ga je poživljala in usmerjala.
Na prvi dan novega leta, v torek, 1. januarja 2019 je v slovenjegraški bolnišnici odšel v večnost mag. Anton Vrisk, dolgoletni župnik v Črni na Koroškem.
Rojen je bil 22. avgusta 1947 v župniji Vojnik. Številni spodbudni zgledi, predvsem staršev in številnih sorodnikov, pa tudi duhovnikov in bogoslovcev, s katerimi se je srečeval v času odraščanja, vse to je v njem prebudilo misel in željo, da bi postal duhovnik. Pogumno je sledil klicu in tako uresničil svoje ideale. Po maturi na celjski gimnaziji se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in bil po študiju v Ljubljani in Mariboru, na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija1973 v Mariborski stolnici posvečen v mašnika.
Prvo leto po posvečenju je bil duhovni pomočnik v Novi Cerkvi in Vojniku (1973 – 1974), nato pa je za štiri leta odšel za kaplana v Križevce pri Ljutomeru (1974 – 1978). V juliju, leta 1978 je prišel za kaplana v župnijo Črna na Koroškem. Po smrti takratnega črnjanskega župnika Simona Črešnika je bil v juliju 1981 imenovan za upravitelja župnije Črna in hkrati je sprejel v upravo še dve sosednji župniji, Koprivna in Javorje. Leta 1984 je bil imenovan za župnika v Črni in 15. julija 1984 umeščen kot redni dušni pastir v Črni. Poleg dušnopastirske službe v treh omenjenih župnijah je v škofijskem okviru opravljal službo referenta za pastoralo turistov ter bil sodnik cerkvenega sodišča v Mariboru.
Župnik Tone Vrisk je bil prijazen, poln optimizma, vedno in z vsakim prijeten sogovornik. Veliko si je prizadeval za obnove župnijskih in podružničnih cerkva. Ob razumevanju župljanov in z njihovo pomočjo mu je to uspelo.
V četrtek, 3. januarja 2019, popoldne, in še naslednji dan, v petek, je bilo njegovo telo položeno na mrliški oder v župnijski cerkvi sv. Ožbalta v Črni. Mnogi župljani in krajani so se prišli od njega poslovit in so na ta način izrazili hvaležnost svojemu dolgoletnemu dušnemu pastirju, katehetu in vzgojitelju mnogih generacij.
Sv. mašo ob slovesu iz Črni je vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl ob somaševanju dekanijskih in duhovnikov, tudi duhovnikov iz sosednje avstrijske Koroške. Nadškof Cvikl je posebej spomnil na tesno povezanost pokojnega župnika Toneta s krajani in na njegovo vztrajno prizadevanje za dobro vseh. Tudi županja Občine Črna na Koroškem, mag. Romana Lesjak, se je v poslovilnem govoru posebej zahvalila za njegovo razumevanje in odprtost do vsakega človeka. Poleg domačega dekana se je od njega poslovil tudi pliberški dekan Ivan Olip in se mu je zahvalil za sodelovanje in sosedsko pomoč v župnijah na avstrijski strani državne meje.
Po slovesu iz Črne so ga prepeljali v rojstno župnijo Vojnik, ker je bila naslednji dan, v soboto, 5. januarja 2019, popoldne v župnijski cerkvi sv. Jerneja najprej pogrebna sv. maša in nato pogreb na Vojniškem pokopališču. Somaševanje in pogreb je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ob somaševanju upokojenega nadškofa Marjana Turnška in upokojenega celjskega škofa Stanislava Lipovška. Škof Lipovšek (prav tako vojniški rojak) je v homiliji orisal bogato življenjsko pot pokojnega župnika Toneta Vriska in podaril njegove zasluge za župnije, kjer je deloval in za celotno mariborsko metropolijo. Mnogi govorniki so se ga hvaležno spominjali ter pričevali o njegovih človeških vrlinah, o njegovem duhovniškem delovanju in zaslugah. V imenu domačih in sorodnikov se je od njega poslovil brat, Peter Vrisk, v imenu vojniške župnije pa župnik Anton Perger.
Smrt pride večkrat nenadoma, a vedno prezgodaj. Gledano s človeškimi očmi bi duhovnik Tone mogel še kar nekaj let opravljati duhovniško službo med ljudmi, ki jih je ljubil in kjer so bili župljani in krajani za njegovo duhovniško službo hvaležni. Zakaj je Božji načrt drugačen, da ga je poklical k sebi v večnost, ostaja za nas skrivnost. Ob njegovem odhodu čutimo praznino in bolečino slovesa. V mariborski nadškofiji ob pomanjkanju duhovnikov ni mladega duhovnika, ki bi lahko prevzel in nadaljeval njegovo delo. V tolažbo pa nam je vendarle ostane zagotovilo vere, ki jo je duhovnik Tone Vrisk oznanjal, in jo lepo izražajo besede, ki so ob ubranem petju pevcev odmevale iz kora vojniške župnijske cerkve: »Jaz sem vstajanje in življenje« (Jn 11,25) ali: »Ti si duhovnik vekomaj!« (prim. Ps 110) Naj duhovnik Tone Vrisk odslej v večnosti prosi za svoje župljane in za vse nas!
Gospod daj mu večni pokoj. Naj počiva v miru!
Nadškofija Maribor