"Papež na telefonu. Halo, sem Frančišek".
Odgovor na drugi strani: "Seveda, jaz pa Napoleon".
MLADOST
Papež Frančišek I., rojstno ime Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. Oče Mario je bil železničar, mati Regina (rojena Sivori) pa gospodinja. Odraščal je v Buenos Airesu v delavski družini še s štirimi brati in sestrami.
Njegova prva poklicna izbira sicer ni bil duhovniški poklic, saj je diplomiral s področja kemijske tehnologije. Bil je ljubitelj nogometa in rad je plesal tango, a se je nato odločil za duhovništvo in se vpisal na semenišče v Villa Devoto. 11. marca 1958 je vstopil v jezuitski noviciat. Po prvih redovnih zaobljubah je najprej študiral filozofijo. Po diplomi je nekaj časa poučeval v kolegiju, potem pa nadaljeval in končal še študij teologije. Ob študiju teologije se je posvečal študiju humanistike, filozofije, psihologije in književnosti.
DUŠNOPASTIRSKA POT
13. decembra 1969 je prejel duhovniško posvečenje. 20. maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu in za naslovnega škofa; 27. junija istega leta je prejel škofovo posvečenje. Doktorat je zaključil v Nemčiji. 3. junija 1997 je bil imenovan za nadškofa pomočnika in 28. februarja 1998 je nasledil nadškofovo mesto kardinala.
Frančiškov naslednik na tem mestu je postal njegov bivši pomožni škof v Buenos Airesu (2002-2008), zdaj škof v Santa Rosa v Pampah, Mario Aurelio Poli. Za nadškofa je bil imenovan 28. marca, umeščen pa v soboto, 20. aprila 2013 na veliko veselje vernikov, saj se je podobno kot Frančišek, izkazal v skrbi za revne in ljudi na robu svoje eksistence.
6. novembra 1998 je postal Bergoglio škof Argentine za verujoče vshodnega obreda. Od novembra 2005 do novembra 2011 (dva mandata) je bil tudi predsednik argentinske škofovske konference.
21. februarja 2001 ga je papež Janez Pavel povzdignil v kardinala z naslovno rimsko cerkvijo svetega Roberta Bellarmina.
Bergoglio je Slovenijo prvič obiskal leta 1970 na povabilo Franca Rodeta. V enotedenskem obisku si je med drugim ogledal Bled, Postojnsko jamo in obiskal Ljubljansko opero. Že naslednje leto, natančneje 26. januarja 1971, pa je obiskal družino Golar v Virmašah, ko je bil na poti iz Madrida, kjer je študiral, v Rim. En dan je namenil tudi obisku staršev Andreja Golarja, ki je bil takrat knjižničar na teološki fakulteti v San Miguelu v predmestju Buenos Airosa - Bergoglio je bil glavni knjižničar. Ker je bil Andrej takrat v Argentini, ni bil prisoten ob obisku svojega nadrejenega. Bergoglio je tudi takrat obiskal Bled in pa Baziliko v Brezjah.
PAPEŽ
13. marca 2013 je bil v petem krogu konklava izvoljen za papeža in si izbral ime Frančišek. Je prvi papež s tem imenom. Po dveh neuspešnih glasovanjih, označenih s črnim dimom - dim se pokaže iz imporovizirane peči, postavljene za vsak konklave posebej v Sikstinski kapeli. V njej zažgejo glasovalne lističe po vsakem krogu glasovanj. Po novem glasovanju se je pokazal beli dim po drugem glasovanju v večernih urah. Po predpisanem protokolu je v papeška bela oblačila preoblečen kardinal približno uro pozneje nasmejan pozdravil množico, zbrano v deževnem vremenu na Trgu svetega Petra. Zmolil je skupaj z njimi Oče naš za zaslužnega papeža Benedikta XVI., prosil za blagoslov, potem pa še sam podelil blagoslov "URBI ET ORBI" - mestu Rimu in svetu".
Frančišek je prvi papež iz jezuitskega reda, prvi iz Latinske Amerike in s tem tudi prvi neevropski papež v novem veku. Zadnji papež zunaj Evrope je bil Azijc in sicer Sirec papež Gregor III.
Bergoglievo ime je med kandidati za papeža krožilo že leta 2005, ko je domnevno dobil 40 glasov; takrat je bil po smrti Janeza Pavla II. 2005 za papeža Benedikta XVI. v četrtem krogu izvoljen kardinal Joseph Ratzinger.
ZAKAJ FRANČIŠEK
Dne 16. marca 2013 je papež odložil papir s katerega naj bi prebral nagovor in je prosto spregovoril:
Nekateri ne vedo, čemu se je rimski škof hotel imenovati Frančišek. Nekateri mislijo na Frančiška Ksaverja, na Frančiška Saleškega, pa tudi na Frančiška Asiškega.
Povedal vam bom zgodovino. Med volitvami je bil poleg mene zaslužni nadškof Sao Paola in tudi zaslužni prefekt kongregacije za duhovnike, kardinal Cla'udio Hummes, moj veliki prijatelj. Ko je zadeva postajala malo bolj nevarna, me je on opogumljal. Ko so pa glasovi presegli dve tretjini, je sledilo ploskanje, ker je bil izvoljen papež. On me je objel, poljubil in mi dejal: »Ne pozabi na reveže!« In ta beseda se mi je vtisnila v srce: reveži, reveži. Takoj nato sem v zvezi z reveži pomislil na Frančiška Asiškega.
Potem sem mislil na vojne, ko se je štetje nadaljevalo do poslednjega glasa. Frančišek je človek miru. In tako je prišlo ime v moje srce: Frančišek Asiški. Zame človek uboštva, človek miru, človek ki ljubi in varuje stvarstvo. Mar danes tudi mi nimamo zadosti dobrega odnosa do stvarstva, kajne? Je človek, ki nam bo navdihnil ta duh miru, človek ubožec … Ah, kako bi želel Cerkev ubogo in za reveže! Nato so deževali predlogi: »Ti se moraš vendar imenovati Hadrijan, kajti Hadrijan VI. je bil obnovitelj, treba obnavljati …« In en drugi mi je rekel: »Ne, ne! Tvoje ime bi moralo biti Klemen.« »A čemu?« »Klemen XV. - tako bi se maščeval Klemenu XIV., ki je ukinil družbo Jezusovo!«
Papež je bil že kot škof znan po človekoljubnem delu in pomoči revnim. Ko je leta 2001 postal kardinal, je vernike pozval, naj ne zapravljajo denarja za drago letalsko vozovnico za romanje do Rima, ampak denar raje namenijo dobrodelnim ustanovam in pomoči revežem. Kljub uglednim cerkvenim službam je znan po tem, da je živel v skromnem stanovanju in si sam kuhal svoje obroke. Po Rimu se je vozil z mestnim prometom in ne v limuzinah kakor nekateri drugi kardinali.
Kljub temu, svojih pridig običajno ne posveča socialni pravičnosti, ampak poudarja pomen duhovnosti. Verjame, da bo pravilno razumevanje Božjega nauka pripomoglo, da bodo ljudje bolje razumeli revščino in aktivno sodelovali pri dobrodelnosti.
Iz različnih virov.