Ogledalo št.130
V sredo, 8. julija 2020, smo se v celjski stolnici z zahvalno sveto mašo zahvalili za dar duhovništva. Praznična Božja beseda o dobrem pastirju nam je utirala misel hvaležnosti in priprošnje za jubilante. V velikem časovnem razmaku dela v Gospodovem vinogradu so bili jubilanti zbrani skupaj, od biseromašnika do obhajanja desete obletnice duhovniške službe. Škof dr. Lipovšek je nagovoril slavljence posamično z opisom njihove duhovniške prehojene poti.
V četrtek, 4. junija 2020, je v župnijski cerkvi svetega Jerneja v Vojniku potekala slovesnost biserne svete maše dr. Vinka Kraljiča, župnika iz Črešnjic in župnijskega upravitelja Župnije Svetina. Ker spada prva v dekanijo Nova Cerkev, druga pa v dekanijo Celje, so se slovesnosti udeležili duhovniki obeh dekanij.
Ob deseti uri so ob petju Moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik hvaležno pristopili k oltarju. Biti 60 let duhovnik je prav gotovo poseben božji blagoslov, posebna milost, še posebej, če je v človekovem srcu prepričanje, da ''biti duhovnik je nekaj največjega, kar človek na zemlji lahko doseže.'' S kora cerkve je zadonelo ''Ti si duhovnik vekomaj!''
Življenje jubilanta je na kratko podal dekan Alojz Vicman. Dr. Vinko Kraljič izhaja iz zelo verne družine, doma v Vizorah pri Novi Cerkvi. Vojni in povojni čas mu je prinesel mnogo trpljenja ravno zaradi tega, ker je želel postati duhovnik, a Bog ga je varoval na njegovi poti in 10. julija 1960 je imel novo sveto mašo v Novi Cerkvi. Pot ga je vodila v Slovenj Gradec in Šmiklavž, Maribor, Celje, nato je odšel na študij v Rim, po opravljenem doktoratu pa je od leta 1975 do 2012 svoje delo opravljal v nemškem mestu Ilbenstadt. Tam je posredoval Božjo besedo množici vernikov, od najmlajših do najstarejših. Veliko pozornost je posvečal cerkveni glasbi, tudi ustvarjal in sodeloval s cerkvenim zborom iz domače Nove Cerkve. Z domačimi kraji je vseskozi odlično sodeloval.
Ko se je vrnil v Slovenijo, je prevzel mesto župnika v župniji Slomškove mame v Črešnjicah, 1. avgusta 2014 pa še župnijskega upravitelja na Svetini. V obeh krajih je zelo popestril versko življenje, poskrbel za cerkvene objekte, za zunanjost in notranjost. Zelo dobro sodeluje z verniki in duhovniki v dekanijah. Obe župniji sta posvečeni Mariji: v Črešnjicah Mariji Rožnovenski in na Svetini Mariji Snežni. Povsod ga spremlja Marija in ob njeni pomoči zvesto opravlja svoje delo.
V zadnjem tednu je doživel žalostno zgodbo, saj je umrla njegova dobra ter dolgoletna gospodinja in sodelavka na duhovnem področju. To in letošnji virus, ki je omejil gibanje, je preprečilo še bolj slovesno praznovanje biserne maše. Kljub temu je bilo slovesno in zelo čustveno. Čestitkam ob prazniku sta se pridružila tudi dekan celjske škofije Miha Herman in škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Vsi so poudarili, kako je dr. Vinko Kraljič do sedaj svoje delo božjega pastirja odlično opravljal, kar počne še vedno. Ob zaključku je biseromašnik vsem prisotnim podelil blagoslov in skupaj s pevci zapel Marijino pesem.
Tekst: Milena Jurgec
Foto: Miha Herman
Dr. Vinko Kraljič, biseromašnik
(Župnik v Črešnjicah in na Svetini)
»Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« S temi besedami je 10. julija 1960 mlad fant iz Vizor stopil pred množico ljudi v župniji Nova Cerkev in pred Bogom ter zbranimi slovesno zaobljubil, komu bo posvetil svoje življenje in delo. S hvaležnostjo se oziramo na njegovih 60 let duhovništva, ki je zaznamovalo življenja mnogih ljudi in skupin.
Dr. Vinko Kraljič se je rodil 12. januarja leta 1934. Prihaja iz družine petih otrok. Z njim tuzemsko življenjsko pot nadaljuje še samo sestra. Njegova otroška leta je globoko zaznamovala druga svetovna vojna in odraščanje brez očeta, ker je ta preživljal čas morije v nemškem ujetništvu in kasneje v partizanski ilegali. V globoki veri in zaupanju ter v kleni slovenski materinski odločnosti je družina zmogla preživeti čas vojne. Odločnost in vztrajnost ter neomajna volja v življenje ga spremljajo še danes.
Njegovo bistroumnost in intelekt je zelo zgodaj prepoznal takratni župniki in kanonik Žolnir. S tankočutnostjo in prodornostjo je v njem prepoznal duhovniški lik in ga vse do svoje smrti (1979) z modrostjo in duhovno podpiral. Župniku Sokliču v Slovenj Gradcu, enemu izmed vidnejših koroških narodno-zavednih Slovencev, je kanonik Žolnir zaupal oblikovanje bodočega duhovnika. Na svoji študijski poti je srečaval in prijateljeval z osebami, ki so mu odpirala in širila nova obzorja. Čut za slovensko besedo se je oblikoval ob pesniku Mešku. Svojo študijsko pot je zaključil z doktoratom iz teologije in magisterijem iz cerkvene glasbe v Rimu. Vse do danes velja cerkvena pesmarica, ki jo je pripravil kot kaplan za stolno župnijo sv. Danijela v Celju, za eno prvih cerkvenih pesmaric na Slovenskem. Njegova glasbena pot pa je dosegla svoj vrhunec v priredbi maše na čast Kristusu Kralju, ki jo je v celoti posvetil mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Lenarta iz rodne župnije Nova Cerkev. Svojo ljubezen do slovenske pesmi je z gostovanjem domačega zbora sv. Lenarta prenesel tudi na zahtevno nemško občinstvo. Zbor je kar petkrat gostoval na osrednjem praznovanju dežele Hessen v baziliki Ilbenstadt.
Žal pa so njegova leta zaznamovala grenke izkušnje preganjanja s strani političnega sistema že od dijaških let dalje in vse do zadnjega zasliševanja Ozne leta 1989 v Celju. Dr. Vinko Kraljič je duhovnik, ki je imel, včasih tudi za visoko ceno osebnega preganjanja, diskriminacije, konfinacije, političnega nadzora, za eno prvih skrbi ohranjanje narodnih in krščanskih korenin zaupanega mu ljudstva in različnih posameznikov, ki jih je srečeval pri svojem delu. Tako ga je že leta 1973 pot pripeljala v Frankfurt (Nemčija), kjer je po začetni karieri profesorja na lastno željo postal kaplan in kasneje župnik ene največjih bazilik v osrednji Nemčiji v Ilbenstadtu (Hessen). Že kmalu je navezal stik s slovensko izseljenko skupino v Frankfurtu in z njimi ostal povezan vse do njegovega odhoda iz Nemčije leta 2012.
Dr. Vinko Kraljič je človek, ki vedno govori jasno in odločno pa tudi z bogato vsebino, saj se njegove besede vedno dotikajo tistega, kar je bistveno za človekovo osebno dostojanstvo. Zna biti neizmerno pozoren do materialnih in duhovnih potreb človeka. Njegova življenjska knjiga bo zagotovo imela podnaslov: dobrotnik in mecen premnogih cerkva (Slovenj Gradec, Nova Cerkev, Črešnjice, Svetina ...), skupin (misijoni po svetu, pevskih zbori, skupine mladih, gasilske organizacije …) in posameznikov.
V svojih letih delovanja je med drugim namenil posebno skrb za mladino. Kot vzgojitelj mnogih generacij mladih jih je znal sprejemati zelo odprto. Kot mlad kaplan je deloval v mladinskem prevzgojnem zaporu v Mariboru, več kot trideset let pripravljal poletna taborjenja za otroke in mladino. Poleti leta 1980 je prvič pripeljal osemdeset mladih pevcev v Slovenijo. Gostil je mlade iz dekanije Nova Cerkev ob svetovnem dnevu mladih leta 2005 v Nemčiji.
Še mnogo je besed in dejanj, ki bi bile vredne zapisa med temi vrsticami. Ko se oziramo nazaj na njegovo pot, ki se danes kljub spoštljivi starosti nadaljuje v župnijah Črešnjice in Svetina, lahko njegov lik postavimo za zgled premnogim duhovnikom in vsem nam, ki nam je ljuba slovenska zemlja. Besede blaženega škofa Antona Martina Slomška »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike« pa so se v našem slavljencu, biseromašniku dr. Vinku Kraljiču, v častitljiv 60 letih duhovništva v polnosti uresničile.
Tekst: Mateja Oprčkal
Foto: osebni arhiv