Kjer je vera, tam je ljubezen.
Kjer je ljubezen, tam je mir.
Kjer je mir, tam je blagoslov.
Kjer je blagoslov, tam je Bog.
Kjer je Bog, tam ni nadlog.
Milka
Šuštarič
Novi celjski škof je dr. Maksimilijan Matjaž
Papež Frančišek je 5. marca 2021 za novega celjskega škofa
imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika Nadškofije Maribor in profesorja Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Škofija Celje
Prešernova ulica 23
3000 CELJE
Škofija Celje
Prešernova ulica 23
3000 Celje
Telefon: 00386 (0)590 80 600
Telefon: 00386 (0)590 80 609
Mobilni telefon: 041 762 244
www.skofija-celje.si
Rok Metličar izvoljen za škofijskega
upravitelja Škofije Celje
Zbor svetovalcev Škofije Celje je za škofijskega upravitelja izvolil Roka Metličarja, sedaj nadžupnika v
Laškem, dekana Dekanije Laško in predsednika Škofijske Karitas Celje.
Rok Metličar se je rodil v Celju 17. avgusta 1961, doma pa je iz župnije Šmarje pri Jelšah. V duhovnika je
bil posvečen 29. junija 1988 v Mariboru. Kaplansko službo je opravljal v Brežicah (do 1989) in Slovenskih Konjicah (od 1989 do 1997), nato je postal župnik župnije Sladka Gora z znano baročno
romarsko cerkvijo, kjer je ostal do leta 2009, ko je prevzel vodenje nadžupnije Laško in za nekaj let tudi soupravo sosednjih župnij Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah in Sv. Miklavža nad Laškim.
Od leta 1999 je duhovni voditelj župnijskih gospodinj na področju mariborske metropolije, od leta 2007, ko je bila ustanovljena Škofijska Karitas Celje, pa je njen predsednik. Od leta
2011 je dekan Dekanije Laško, od leta 2006 pa tudi član Zbora svetovalcev in Duhovniškega sveta Škofije Celje.
Gospod Rok Metličar opravlja službo škofijskega upravitelja Škofije Celje od 20. septembra
2018. Ob tem mu čestitamo in želimo božjega blagoslova pri njegovem delu.
Dr. Stanislav
Lipovšek
(2010 -
2018)
Geslo: »Sveta vera bodi vam luč«
(Slomšek)
Cerkev v Sloveniji je leta 2006 doživela velike pastoralne spremembe, ko je papež Benedikt XVI. na predlog slovenskih
škofov mariborsko škofijo povišal v nadškofijo ter na novo ustanovil celjsko, murskosoboško in novomeško škofijo. V vseh treh novih škofijah se tega dogodka vsako leto hvaležno spominjamo. Še posebej
slovesno želimo ta dogodek obhajati drugo leto, ko se spominjamo 10. obletnice ustanovitve naše škofije, ki je bila 7.4.2006 in slovesne razglasitve in umestitve prvega celjskega škofa dr. Antona
Stresa, ki je bila 21.5.2006.
Jubilejno leto želimo obhajati pod geslom: »Sveta vera bodi vam luč«, ki izhaja iz pastoralnega vodila bl. škofa Antona Martina Slomška, ki je prvi zavetnik naše škofije; sozavetnika sta
sv. škof in mučenec Maksimilijan Celjski in sv. Ema Krška. Jubilejna slavja in različne prireditve se želijo vključevati v že obstoječe pastoralno dogajanje, ki ga predvideva bogoslužno leto in
duhovna pot pastoralne prenove, ki jo usmerja krovni dokument »Pridite in poglejte«, ki za pastoralno leto 2015/2016 predvideva uresničevanje, preverjanje in dopolnjevanje župnijskih pastoralnih
načrtov, zlasti peterih pastoralnih izzivov (prim. PIP 61-102), ki so jedro pastoralnega dogajanja.
Ker v naši škofiji močno čutimo pomanjkanje duhovnih poklicev, bomo v jubilejna slavja še posebej vključevali pomnoženo molitev za duhovne poklice in prizadevanja za nova, še ne izhojena
pota dela za duhovne poklice (prim PIP 76-79). Tu ima posebno nalogo in poslanstvo Škofijska molitvena zveza za duhovne poklice.
Jubilejno slavje se tudi harmonično vključuje v pobude in pastoralna navodila, ki jih prinaša rimska sinoda o družini, kar bo še posebej naglašeno na srečanju slovenskih družin, ki bo
21.5.2016 v Ljubljani.
Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 na Slovenskem ustanovil tri nove
škofije: Celje, Murska Sobota in Novo mesto
V nedeljo, 21. maja 2006, je bil v Celju zgodovinski dogodek, saj so pripravili slovesnost
ob ustanovitvi nove škofije z novim škofom, dosedanjim pomožnim škofom v mariborski škofiji, dr. Antonom Stresom. Na slovesnosti v cerkvi sv. Danijela v Celju, ki je postala stolna ali škofijska
cerkev, se se zbrali ugledni in visoki predstavniki cerkvenega življenja doma in v tujini, apostolski nuncij v Sloveniji, predstavniki Vlade RS in
drugi.
Marjan Jezernik, opat v Celju, je odločitev papeža Benedikta XVI. pozdravil z
veseljem: »To je zgodovinski dogodek, saj je malo generacij, ki doživijo dan, da mesto in pokrajina postaneta škofija. To je za vse nas velika radost. Cvetna nedelja je bila priložnost, da smo o novi
škofiji in škofu seznanili vernike, ki so novico radostno sprejeli. V našem primeru gre za obnovljeno škofijo, saj je Celje že bilo sedež škofije v antiki. V 16. stoletju se je ljubljanski škof Janez
Tavčar (1580–97) zavzel pri Svetem sedežu za ustanovitev nove škofije v Celju, vendar ni imel podpore oglejskega patriarha. Benečani in oglejski patriarh so preprečili tudi poskus naslednika
nadvojvode Karla Ferdinanda, da bi Celje postavil za sedež štajerske škofije. Dolga stoletja je bil v Celju sedež savinjskega arhidiakonata. V 19. stoletju se je Celje omenjalo kot škofijski sedež v
pogovorih o prenosu sedeža Lavantinske škofije na bolj strnjeno slovensko območje. Danes celjska škofija obsega 2.652 hektarov površine Slovenije in bo imela velik pomen v slovenskem prostoru.«
Dosedanja mariborska škofija s škofom dr. Francem Krambergerjem se je po papeževi odločitvi razdelila na tri škofije. Škofija Celje bo imela
enajst dekanij (Celje, Nova Cerkev (brez župnije Vitanje, ki je vključena v mariborsko nadškofijo), Žalec, Kozje, Rogatec (brez župnij Stoperce in Žetale, ki sta vključeni v mariborsko nadškofijo),
Šmarje pri Jelšah, Braslovče, Gornji Grad, Šaleška dolina, Laško in Videm ob Savi), 111 župnij in 105 duhovnikov. Na območju celjske škofije živi 287.529 prebivalcev, od katerih je 235.367
katoličanov.
Dosedanje meje med škofijami, teh je po novem v Sloveniji šest (Koper, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Celje in Murska Sobota), so bile izoblikovane večinoma
zgodovinsko in deloma tudi naravno (reke in gorski grebeni). Z nekaterimi izjemami so se te meje pokrivale tudi z občinskimi. Regionalna organiziranost Slovenije še ni dokončno izoblikovana. Mogoče
je bilo ugotoviti, da noben predlog ni predvideval le treh regij (kar bi bilo skladno s škofijami), temveč so se v javnosti največkrat pojavljali predlogi o osmih do dvanajstih
regijah.
DEKANIJA NOVA CERKEV
Zgodovina naselja
Župnija Nova Cerkev, drugo službeno mesto škofa
Slomška, spada med pražupnije. Ustanovljena je bila leta 1141, prvič pa se omenja v neki gornjegrajski listini leta 1236. Po drugi svetovni vojni je bila preimenovana v Strmec pri Vojniku. Njen obseg
je bil približno tak, kot današnje dekanije Nova Cerkev, razen Vitanja, ki je prvotno pripadalo Šmartnu pri Slovenj Gradcu in Črešnjic, ki so pripadale Slovenskim Konjicam. Tu je še vedno sedež
dekanije, ki obsega devet župnij.
Kraj je bil obljuden že v
starem veku. O tem priča najdba dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je verjetno vodila mimo stranska cesta proti Vitanju. Prvič je omenjen v 12. stoletju, saj so tod potekale pomembne trgovske poti z
jugovzhoda na severozahod.
V časih turški vpadov
so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo tudi dvižni most; ostanki tega obzidja so še dobro vidni. V središču je bila že tedaj cerkev. Leta 1887 je velik požar upepelil skoraj vse naselje, ki je
bilo v glavnem leseno. Le cerkev in nekatere redke hiše niso bile uničene. Naselje z bližnjimi zaselki so poslednjič ogrožali Turki leta 1529, ko so se vračali z enega zadnjih pohodov na
sever.
Kraj, ki se je
nekoč imenoval Sv. Lenart na jezeru (v davnini je bilo namreč tu jezero), je med leti 1952 in 1991 nosil po bližnjem griču v Polžah ime Strmec pri Vojniku, gradnja nove cerkve v davnini pa je dala
kraju sedanje ime Nova Cerkev.
V Novi Cerkvi je v
letih 1827-1829 kaplanoval blaženi škof Anton Martin Slomšek in po njegovih pismih sodeč in drugih virih, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Dobro se je razumel z dekanom Jakominijem, ki
je tudi spodbujal nedeljske šole. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve. Tu je veliko pisal, znamenite so prav njegove pridige, ki so
nastale v Novi Cerkvi in v kraju so pred leti izdali knjigo z izborom pridig, ki jih je napisal tu.
Cerkev sv. Lenarta
Cerkev z župniščem in
obzidjem daje mogočen vtis, ki tudi priča o slavni preteklosti te župnije. V zgodovini je imela župnija poseben pravni status. V 15. stoletju je bila župnija izročena strassbuškemu kapitlju v
Avstriji, ki jo je moral oskrbovati po svojem kanoniku ali drugem duhovniku. Tako so imeli vsi župniki naziv kanonik. Župnija je gmotno podpirala ta kapitel na Koroškem, tukajšnjemu župniku pa zato
nudila naziv in insignije (znamenja - ugledni kanoniški križ na prsih kanonika). Pred tem je župnija spadala pod Oglejski patriarhat.
Prvotna cerkev je bila romanska s
kornim zvonikom in precej nižjo ladjo - verjetno iz 12. stoletja. Okrog leta 1520 so porušili vzhodno steno kornega zvonika ter prizidali sedanji prezbiterij in zvonik. V začetku 18. stoletja so
prizidali obe stranski ladji in kmalu nato tudi obokali glavno ladjo. Leta 1765 so prizidali še zakristijo. S tem je cerkev dobila današnjo podobo. Leta 1795 je vso cerkev poslikal Celjan Janez
Cimbol, ponovno pa leta 1886 Jakob Brollo. Veliki oltar v cerkvi je delo celjskega kiparja Ferdinanda Galla iz leta 1779. Cerkev je posvečena sv. Lenartu.
V župniji je
službovalo 163 kaplanov, med drugimi tudi blaženi Anton Martin Slomšek (v letih 1827 do 1829), ter 25 kanonikov in dekanov. Trenutno pa dekanijsko župnijo Nova Cerkev vodi dekan Alojz
Vicman.
Duhovnik Alojz Vicman-dekan
Dekaniji Nova Cerkev spada 9
župnij
1. Črešnjice – dr. Vinko Kraljič
2. Dobrna – Milan Strmšek
3. Frankolovo – p. Branko Cestnik CMF
4. Ljubečna – Alojzij Kostanjšek
5. Nova Cerkev – Alojz Vicman (dekan)
6. Sv. Jošt na Kozjaku – Anton Krnc SDB
7. Šmartno v Rožni Dolini – Ivan Šumljak iz Celja
8. Vitanje Urban Lesjak.
9. Vojnik – Anton Perger
Dekanija Nova
Cerkev
župnik in dekan: Alojz VICMAN
telefon:
03/577 23 03
mobitel : 040/586
838
župnija Nova Cerkev
Nova Cerkev 19
3203 NOVA CERKEV
V odsotnosti črešnjiškega duhovnika dr. Vinka Kraljiča, se
obrnite na dekana Alojza Vicmana v Novi Cerkvi!
P.S. Julija 2014 je gospod župnik in dekan Alojz Vicman
praznoval 40 let
mašništva.