Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Slovenska gerlica

V domačem logu poje,

In vabi pevati

Vse brate svoje.

VINSKA TRTA

Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta

Pozimi spi, spomlad cveti, jesen sode nataka.

Tud druge rožice cveto; nobena ni tak žlahtna.

En čas cveto, se poušo in minejo brez haska.

 

Po hribčkih je nasajena, od sonca obsijana

Od kmetiča obrezana, od Jezusa dar'vana.

Nobene svete maše ni, da bi ne bla dar'vana,

Nobene dobre volje ni, da bi ne bla spošt'vana.

 

Naše srce razveseli, povzdigne nam veselje;

Tud slabim svojo moč deli, tolaži naše želje.

Otrokom sladko grozdje da, možem pa dobro vino,

Za vsakega veselje ima, zato jo vsi častimo.

 

Kak' sladko je, posku'mo zdaj od vinske trte piti,

Bog ji še tudi za naprej obilno daj roditi.

EN HRIBČAK

En hribček bom kupil

bom trte sadil;

prijat'lje povabil,

še sam ga bom pil.

 

Tam gori za hramom

en trsek stoji;

je z grozdjem obložen,

da komaj drži.

 

Že čriček prepeva,

ne more več spat';

v trgatev veleva,

spet pojdemo brat.

 

Konjički škrebljajo

Ker vozjo težko.

Ker vince peljajo,

Je močno sladko.

 

Prelepo rumeno,

Kot čisto zlato,

Le pijmo pošteno

To žlahtno blago

ZDRAVLJICA SLOVENCEM

Sloven'c Slovenca vabi: če se se ti pt' ne gabi,

Tak pridi v gor'co k nam, smo dobre volje tam.

Bomo eno zapeli, da bomo prav veseli.

Vsa žalost naj neha, kjer vince je doma!


 

Visoke so gorice in žlahtne so trtice

Ki pri nas rastejo, nam vince dajejo.

Vinograd obdel'vati Slovenec mora znati.

Kdor delal prav ne bo,  naj pije le vodo.


 

Tud trte se solzijo, preden vince rodijo;

naj tudi se poti, kdor vince pit želi.

Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo.;

Kak grdo bi pač blo,  ne znati kam domov.


 

Kdo vince prav zauživa, veselje v srce vliva.

Če srce dobro ni, ga vince le skazi.

Zdaj kupice nalijmo, na zdravje tvoje pijmo,

Ki so povabil nas, da nam bo kratek čas.


 

Napij še ti zdravico za družbe veselico!

Če prazen bo bokal, bo virt za druzga dal.

 

NAJBOLJŠE VINCE ZA OTROKE!
Najboljše, sladko vince
za deco belo je;
izpod pečevja zvira,
prelepo sveti se.

Po logu tiho teče
in ž'vinco napoji,
tud' ptičica si žejo
brez plače ugasi.

Od tega vinca glava
bolela te ne bo;
telo bo tvoje zdravo
in spanje prav sladko.

Je čista voda zdrava
za deco majheno,
tak mislim, da starejšim
tud' škod'vala ne bo.

(Drobtinice 1962)

KDO JE NAUČIL

Kdo je naučil ptice pet?

Kdo jih navadil hitro letet?

Kdo dal jelenu urne noge?

Da po planini, kakor blisk gre.

 

Kdo da vetrovom močno pihat?

Burji veleva silno vihrat?

Tiho nam zimo kdo pripelja?

Toplo kdo leto zopet nam da?

 

Vrelcem kdo pravi rahlo šumet?

Hitrim potokom po bregih dret?

Reke kdor goni, vel'ke vode?

Kdo jih izliva v strašno morje?

 

Kdo daja solncu, svet osijat?

Zvezdam vkazuje milo igrat?

Kdo je olepšal jasno nebo?

Zemljo pogernil kdo je tako?

 

Kdo je nad nami nebo razpel?

Polžeku hiško kdo je zadel?

Kdo je naučil pajeka prest?

Pridne bučel'ce sterdi nanest?

 

Kdo te je stvaril dete mlado?

Kdo ti dal dušo ino telo?

Kdo ti da kruha, kdo ti da pit?

Kdo ti da, zdravja se veselit?

 

Vsemogočni, ki zagermi,

Da se nebo in zemlja zmaji;

On, kteri bliske v rokah ima,

Pa tudi zemlji dežeka da.

 

Vse to je storil naš dobri Bog.

Oče premili pridnih otrok;

Dušo on našo k sebi bo vzel,

Truplo ko bode v grobi pepel.

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante