Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Spominjamo se junaštva Rudolfa Maistra. 'Brez njegovega poguma verjetno ne bi imeli Maribora'

   Ljubljana/Murska Sobota/Maribor 23.11.2019

 

    Ko je ob koncu prve svetovne vojne mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Rudolf Maister ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki. V samostojni vojaški akciji so razorožil nemško vojsko, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru.

      Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november leta 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru.

Z borci za severno mejo po drugi svetovni vojni nekaj časa skoraj pozabljen

     General Rudolf Maister (1874–1934) sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.

     Veličina dejanja generala Rudolfa Maistra je v tem, da se je zavedal, kako pomembna je odločnost ob nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Maister ni bil samo vojak, bil je vizionar, je na sredini slovesnosti na Ravnah na Koroškem poudarila slavnostna govornica, predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, ki bo zbrane nagovorila tudi danes zvečer na slovesnosti v Kamniku, v Maistrovem rojstnem mestu.

    Maistrova dejanja leta 1918 so po njenih besedah dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj jugoslovanske Slovenije in danes samostojne slovenske države, ki bi jih morala slovenska država praznovati kot praznuje največja dejanja iz narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni.

Lučka Lazarev Šerbec je na Ravnah, kjer so se posebej spomnili tudi Maistrove 'desne roke' v bojih za severno mejo, Franja Malgaja, med drugim spomnila še, da so bili Maister in borci za severno mejo po drugi svetovni vojni lep čas skoraj pozabljeni in do neke mere izbrisani iz zgodovinskega spomina. Po osamosvojitvi Slovenije pa so jim bile dokončno priznane vse zgodovinske zasluge.

Vojak, vizionar, umetnik in bibliofil

     Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Vsako leto v času praznika poteka več prireditev, na katerih se spomnijo še, da je bil Maister, s pesniškim imenom Vojanov, tudi umetnik in bibliofil.

     Osrednja slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik DZ Dejan Židan, je bila sinoči v Murski Soboti, slovesnosti pa se nadaljujejo tudi danes. Tako je v predsedniški palači v Ljubljani dan odprtih vrat, pred palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

            24ur.com

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante