Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Kljubovanje aktualnim izzivom na temeljih bogate zgodovine

 

Začetki delovanja Psihiatrične bolnišnice Vojnik segajo v leto 1890, zavod pa so slovesno odprli 27. decembra 1891. Z leti in družbenimi spremem- bami so se spreminjali tudi lastniki in nazivi zavoda – od Oblastne hiralnice v Vojniku, preko Doma onemoglih do Doma oskrbovancev v Vojniku.

Leta 1959 so prostore obnovili in odprli Nevropsihiatrični oddelek Splošne bolnišnice Celje. Kasneje se je ta preimenoval v TOZD Nevropsihiatrija Vojnik, po preselitvi nevrološkega oddelka v celjsko bolnišnico leta 1989 pa je v Vojniku ostal le Psihiatrični oddelek. V času preoblikovanja Zdravstvenega centra Celje se je oddelek v Vojniku odločil za osamosvojitev in ustanovitev samostojnega javnega zavoda. Lastnik in ustanovitelj je postala Vlada Republike Slovenije in od 12. 1. 1993 ima ustanova naziv Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik.

Dejavnost zavoda je v bistvu od ustanovitve ostala enaka – skrb za sočloveka, pomoč v njegovih težkih trenutkih, ko je pomoči najbolj potreben. Od leta 1959 je ta pomoč specialistična, usmerjena na bolnikovo duševnost in njegovo počutje. Danes zavod s psihiatričnimi storitvami oskrbuje regijo s približno 320.000 prebivalci in razpolaga s 173 posteljami; letno se v bolnišnici zdravi od 1.200 do 1.300 pacientov, opravijo tudi od 13 do 15 tisoč pregledov v specialistični ambulantni dejavnosti psihiatrije ter okrog 1.500 pregledov v dejavnosti klinične psihologije. Ker se ves čas prilagajajo potrebam in spremembam v družbi, so leta 2014 dodatno ustanovili oddelek za zdravljenje anksioznih in depresivnih stanj. Istega leta so začeli izvajati tudi program skupnostne psihiatrične obravnave, kjer ekipa strokovnjakov tudi po odpustu obiskuje bolnike, jim pomaga pri vzdrževanju in izboljšanju njihovega zdravstvenega stanja ter pri reševanju njihovih problemov. Prav tako so že vrsto let široko priznani tudi kot specialisti na področju zdravljenja bolezni odvisnosti.

Kot vsi ostali, so se tudi pri njih v zadnjem letu spopadli z epidemijo in so že pred uradno razglasitvijo začeli aktivnosti na tem področju. Od marca 2020 v ta namen deluje Krizni štab Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki ga je ustanovil direktor Marjan Javornik. Krizni štab je vseskozi skrbel za sprejemanje in prilagajanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in se je v ta namen srečeval ter se še srečuje vsakodnevno, saj se razmere konstantno spreminjajo.

Leta 2020 je bilo v Zbirnik dokumentov pod rubriko COVID tako vključenih preko sedemdeset dokumentov (protokolov, navodil, obvestil, obrazcev) za lažje delovanje zaposlenih oziroma za boljše omejevanje širjenja okužb med pacienti in zaposlenimi. Med ukrepi je bil omejen vstop v bolnišnico, za potrebe ambulantnega dela so začeli uporabljati delovni kontejner, dnevno vodijo evidenco o počutju in zdravstvenem stanju pacientov in zaposlenih, vzdržujejo 'mehurčke' tako med pacienti kot med zaposlenimi … Prav tako so na novo organizirali oddelke oz. enote, saj so vsi pacienti najprej sprejeti v izolacijsko enoto, kjer se potrdi ali ovrže sum na okužbo. Naknadno so zaradi sprejemanja pacientov, okuženih s koronavirusom, morali vzpostaviti še intenzivno enoto, kjer so obravnavali somatske in akutno bolne psihiatrične paciente, ki so bili pozitivni na koronavirus.

Kljub vsem izzivom uspešno sledijo svoji viziji in poslanstvu pri skrbi za strokovni in poslovni napredek, izboljševanju bivalnih pogojev bolnikov ter delovnih razmer zaposlenih. Veliko pozornosti namenijo tudi vzdrževanju in modernizaciji objektov ter urejanju okolice, parka in zunanjemu videzu bolnišnice.


              Besedilo: Nenad Vranešević

             Foto: arhiv PB Vojnik

Ne spreglejte: spomenik Doroteji Hauser v Vojniku

25. julija 2017 je bilo odkritje v Vojniku spomenik umetnici Doroteji Hauser. Spomenik je postavljen ob poslikanih garažah,  nasproti občinske zgradbe. Nekaj utrinkov iz dogodka si lahko ogledate na priloženih fotografijah.

Tekst in foto: Lea Sreš

Živ spomin na delo Doroteje Hauser

V sredo, 7. junija 2017 ob 17. 30 uri je bilo odprtje galerije z motivi škarjerezov Doroteje Hauser na prostem pri OŠ Vojnik. 

MRTVIM V SPOMIN, ŽIVIM V OPOMIN

 

I. SVETOVNA VOJNA

Spomenik je postavljen v Vojniku 1920 in je v čast žrtvam I. svetovne vojne, ki je trajala od 1914 do 1918. Spomenik je postavljen pred sedanjo občinsko stavbo in je iz kamnitih blokov, ter obdan s kovinsko ograjo.

 

II. SVETOVNA VOJNA

Svoboda je zahtevala ogromno žrtev zavednih ljudi in mnogo let je preteklo, odkar je utihnilo orožje na slovenski zemlji, katero je neusmiljeno teptal nemški nacistični škorenj. V naši vojniški občini je v letih II. svetovne vojne 1941 do 1945 darovalo življenje za svobodo 78 narodno zavednih ljudi. (To je uradna številka) Po vojni se jim je postavil v Vojniku na nihov spomin spomenik pri „spodnji osnovni šoli“, to je ob glavni cesti Maribor-Celje. (Te šole ni sedaj več, ampak na njenem mestu stoji sedaj stanovanjski blok).

      Spomenik je bil odkrit 22. julija 1962, načrt za spomenik z grobnico pa je izdelal ing. arh. Dušan Samec, ki se je rodil 30. 11.1925 v Lenartu v Slovenskih Goricah in umrl 20.3.2010 v Celju. Na spomeniku so vklesana imena 78 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V grobnici počiva 12 talcev in borcev.

VOJNA ZA SLOVENIJO

Slovenska osamosvojitvena vojna, ali Vojna za Slovenijio, znana tudi kot Desetdnevna vojna, je bila vojna s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991, odbila napad Jugoslavije in s tem potrdila neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi oboroženi spopad v Evropi po II. svetovni vojni. Tako se je postavil v Vojniku tudi spomenik tem padlim žrtvam v „Vojni za Slovenijo“, ki je poleg spomenika padlim žrtvam II. svetovne vojne.

NOVI VODNJAK V VOJNIKU

 

Novi vodnjak v trgu Vojnika je kot spomenik posvečen živi pitni vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva in v normalnih razmerah daje življenje rastlinam, živalim in ljudem vzdolž svoje poti. Je pa tudi pomnik poplavnim vodam, ki so ob obilnem deževju poplavljale od izvira pod Pohorjem vzdolž svoje poti in odnašale mostove in zemljo. Zgodba in koncept zasnove vodnjaka je ideja arhitektke Fanike Škorja Pušnik iz Nove Cerkve.

      Z ureditvijo novega vodnjaka gre za ponovno rojstvo prvotnega vodnjaka v trgu Vojnika, ki je stal na tem mestu že vsaj leta 1914 in skozi čas dotrajal. Svoj izvir ima v sredini sedanjega cestišča. Včasih sta bila na trgu, skozi katerega še danes pelje regionalna cesta, znana gostilna Pr'Kaš in trgovina Zottel, vodnjak oz. štepih pa je služil ljudem in živalim. Sama postavitev sodobnega vodnjaka pa je začetek celostnega projekta urejanja trga Vojnika, ki se bo predvidoma začel izvajati leta 2012.

    Ta vodnjak kot izkazana hvaležnost bogastva vodi izpod Pohorja, izdelan v pohorskem tonalitu v bloku predstavlja masiv, iz katerega se rojevajo vodne kaplje in potem iščejo pot do življenja, prelivajoč se proti Vojniku in naprej, ob enem pa je ta velik monolit tudi simbol obrambe pred poplavno vodo, ki je ujeta v vodni in prodni okvir. Ko voda išče svojo pot vzdolž pokrajine, po kateri teče in daje življenje vsemu živemu, dela poti in vzorce, vijuge, v produ, mivki, travi in strugi in te mehke vijuge in slike vodne poti so izklesane z roko kamnoseškega mojstra Marjana Amona. Monolit varuje s svojim močnim hrbtom pitnik vode, kjer se bodo lahko odžejali krajani in popotniki z živo pitno vodo, z zakladom, ki ga vse premalo cenimo in se ga danes komaj še zavedamo.

In kar je bil vodnjak na sredi vasi ali trga nekoč, namreč središče dogajanja, pranja, oskrbe z vodo in izmenjave mnenj, to sedaj ni več. Je pa z novim načinom hitrega tempa življenja lahko prostor postanka, trenutek oddiha na klopci ob šumenju in polzenju vode po granitu.

Kot je na otvoritvi med drugim povedal župan Vojnika Benedikt Podergajs, bo ta obnovljeni vodnjak zagotovo lep opomnik ljudem, ki imajo na svojih dvoriščih stare vodnjake, da se lahko obnovijo in tako izkaže poklon vodi, kot viru preživetja in s tem ohranjanje bogastva naravne in kulturne dediščine naše krajine. K obnovi vodnjaka smo pristopili v želji, da ohranjamo zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem spodbujamo aktivno delovanje ljudi za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v našem okolju.

                                                                                              Iz "celje /info"

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante