Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Počastili spomin na Dorotejo Hauser

Predstavniki Turističnega društva Vojnik in Turistično-kulturnega društva Globoče so se poklonili spominu na preteklost znane sokrajanke in umetnice Doroteje Hauser. Ob 70. obletnici njene smrti so ob grobu in ob besedah Marka Zdovca obudili spomin na našo veliko umetnico. Del njenega dela je predstavljen v Galeriji Piros v Globočah.

Delo Doroteje Hauser dobro pozna Jože Žlaus, ki je goreč zbiratelj njenih del in utrinkov iz njenega življenja. V Galeriji Piros v Globočah je pripravil razstavo svojih grafik, kjer so predstavljeni najlepši motivi, ki so povzeti iz njenega bogatega opusa škarjerezov – silhuet, ki so ohranjeni v Pokrajinskem muzeju Celje, Občini Vojnik in grafični zbirki različnih avtorjev Jožeta Žlausa.

     Odprtje razstave je bilo v petek, 15. januarja 2016. Jože Žlaus je predstavil njeno življenje in delo: »Doroteja (Dorotheja) Hauser je bila rojena l. 1877 v Gradcu, v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na deželni umetniški šoli v Gradcu in nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschnitzu. Svoja slikarska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdenu pri Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz, priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja. Sodelovala je tudi s Friedrichom Kaskelinom (1863–1930), velikim strokovnjakom na področju ilustracije in škarjereza, ki je ilustriral vse takrat pomembne časopise po Evropi. Kdaj se je Doroteja s starši preselila na Štalnerjevo (Stallnerjevo) vzpetino nad Vojnikom iz virov sicer ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena že leta 1921, saj je od tega leta dalje mogoče v celjskem časopisju slediti objave o njenih razstavah doma in v tujini. Hauserjeva je živela dinamično in ustvarjalno življenje meščanske izobraženke, zato so jo domačini spoštovali, saj ljudi ni nikoli delila po premoženjski, nacionalni ali še manj po politični plati in je bila domačinom zelo naklonjena, zlasti otrokom.Čeprav je z razstavami, s potovanji in korespondenco vseskozi vzdrževala stike s kolegi doma in v tujini, je bila na svoj idilični dom na Štalnerjevem hribu nad Vojnikom zelo navezana. In prav ta navezanost na dom je postala zanjo usodna. Kot Nemki ji namreč povojno obdobje ni bilo naklonjeno in čeprav so domačini poznali njeno protinacistično držo, to ni pomagalo. Nova povojna oblast jo je kot Nemko nameravala razlastiti in izseliti. Ni si mogla zamišljati življenja brez doma in umetnin, zato je hišo zažgala in naredila samomor. Ali je bila njena smrt res posledica samomora ali pa se je v noči med 15. in 16. januarjem 1946 zgodilo kaj drugega, ostaja nepojasnjeno.   

   Neznano kje je ostal tudi velik del njenih likovnih del, ki so bila občudovana na razstavah v Celju, Ljubljani, Zagrebu in drugje v tujini. Njena umetnost se je razodevala v portretnem, krajinskem in tihožitnem žanru večinoma na malih formatih. Navdihe je iskala v bidermajerski umetnosti in ustvarila vrsto družabnih in pravljičnih motivov v posebni tehniki škarjereza ali silhuet.«

     Prav je, da spoznamo delo Doroteje Hauser, si ogledamo njeno zapuščino in smo ponosni, da je živela med nami. Tisti, ki so obiskali njen grob na pokopališču v Vojniku, so opozorili, da na grobu ni nobenih podatkov o Doroteji Hauser, hkrati pa pričakujejo, da si umetnica svetovnega formata zasluži in dobi vsaj skromen zapis na spomeniku. Prihodnje leto bomo obeležili  140-letnico njenega rojstva in prav je, da poskrbimo, da se njeno delo in ime ne pozabita. Vabljeni na ogled razstave v Galerijo Piros, ogled je mogoč ob najavi.

 

           Lea Sreš

                                        MojaObčina.si Vojnik

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante