Dvorec Tabor; kolorirana Kuwassegova litografija iz okoli leta 1845; Gradec,
zasebna zbirka
V sotočju Tesnice in Hudinje v Višnji vasi pri Vojniku stoji dvorec Tabor (Weichselstätten), ki ga je po letu 1524 pozidal vitez Jurij Lindeški. Lindeški so imeli v krškem feudu posest v Višnji vasi (5 kmetij in mlin) že leta 1467. Prvotno dvonadstropno poslopje pravokotnega tlorisa z okroglimi vogalnimi stolpi so nato imeli Žička kartuzija (od leta 1540, verjetno v zastavni lasti), Hans pl. Dietrichstein (od leta 1547), Moritz pl. Welzer-Eberstein z Lemberga (kupil ga je leta1601) in celjski meščan Štefan Sibenitschki (od leta 1603).
Leta 1582 je omenjen Schloss Weichselstätten. Leta 1638 je Jurij Sibenički prodal Sitz Weizelstetten Matiji Gačniku pl.
Schlangenburgu z Dobrne, nato ga je s poroko z Rozino Gaitschnigg pridobil poštni mojster v Celju Ditrik pl. Diennersberg (leta 1649, takrat je posest omenjena kot Gut Weizelstetten), leta 1784 pa je
baron Marija Jožef Diennersberg prodal Tabor Johannu Michaelu Tschitschegu iz Vitanja. Leta 1802 je Tabor kupil Ignacij Pavel pl. Ressningen, ki je stavbo temeljito prezidal. Po letu 1852 so Tabor
imeli neki pl. Gyergey, nato baron Jurij Friderik Sokčevič, leta 1891 je omenjen Leon Zoege pl. Manteuffel, med letoma 1885 in 1917 je Tabor imel Friderik Berdajs, posestnik iz Litije in lastnik
Čreteža pri Mokronogu, pred drugo svetovno vojno je dvorec posedovala grofica I. Neuhaus, donedavna (1999) pa so bila v zanemarjenem in vsak dan bolj razpadajočem poslopju socialna stanovanja.
Današnjo podobo je Tabor dobil v začetku 18. stoletja, ko so na sprednje in zadnje pročelje prvotne stavbe pozidali prizidka, kar je stavbo spremenilo v mogočno trinadstropno 3 x 3 osno poslopje
kvadratnega tlorisa, s stolpi, ki sedaj polkrožno izstopajo iz stranskih pročelij, baročnim kamnitim portalom in več starimi okni s kamnitimi obrobami. V več sobanah je ohranjena baročna štukatura.
Leta 1742 je omenjena grajska kapela sv. Družine. Stavba je zidana iz kamna, zidovi so debeli nad en meter.
Leta 2002 je dvorec Tabor z okolico in žago kupil Balant Marjan iz Naklega in pričel s prepotrebno prenovo. V letu 2005 dvorec zopet menja lastnika, ko ga kupi sedanji lastnik
Matjaž Založnik iz Lindeka.
Graščina Tabor ni več tisto, za kar smo si jo Vojničani včasih predstavljali. Tudi ni sinonim zgolj za bife, še manj sinonim za stare, neizkoriščene zidove, za katerimi se ne bi nič dogajalo. Priznam, tudi sama sem bila svojčas kritična do plastičnih oken, tend na zidu in kuhanja žganja, dokler nisem bila pripravljena stvari videti tako, kot jih vidi lastnik Matjaž Založnik. Ko zdaj premišljujem o življenju nekoč, smislu ohranjanja kulturne dediščine in načinih, ki bi bili pravi za vse, sem bolj prepričana, da je Založnikova pot pravzaprav najhitrejša pot do vračanja življenja kulturnemu spomeniku. Zanimivo pa je, morda se sliši celo ironično, da šele sedaj, ko je v zasebni lasti, na široko odpira vrata tudi nam občanom.
Najprej je treba poudariti najbolj očitno stvar – graščina je res v zasebni lasti. A le zato, ker je lokalna oblast (ki jo je sicer hvala bogu zaščitila z novo streho in jo tako rešila pred propadom) ni želela obdržati v svoji. Najverjetneje je predstavljala prevelik strošek oziroma je denar od prodaje takrat bolj prav prišel projektom, ki dejansko omogočajo lažje bivanje občanom. Zato je treba že na začetku črtati morebitne zamere do lastnika, zato ker je pač zasebni lastnik. Lahko smo veseli, da je lastnik domačin. Še več: tako kot prvi lastnik, Jurij Lindeški, ki je leta 1524 pozidal dvorec, tudi sam prihaja iz Lindeka in prav na to je najbolj ponosen.
Drugič: zakaj je graščino (oziroma dvorec, kot mu pravi sam) sploh kupil? Pravi, da se je vanjo nesmrtno zaljubil, takoj ko je prvič vstopil vanjo. Bi mu to lahko kdo zameril? Sploh ob dejstvu, da je najprej podrl ograjo, ki jo je prejšnji lastnik, ko je objekt odkupil od občine, nemudoma postavil.
Tretjič: zakaj prenavlja po svoje? Morebiti prenova sprva ni stekla ravno po smernicah »spomeničarjev«, vendar z njimi že vrsto let zgledno sodeluje. Založnik pri obnovi pazi, da je vsaka njegova poteza v skladu z dovoljenji Zavoda za varstvo kulturne dediščine; hitrost prenove pa prilagaja svojim finančnim zmožnostim. Ali kot pravi sam, nečesa, kar se je v prejšnjem sistemu 50 let uničevalo, ne moreš sestaviti v nekaj letih. Zdaj ko smo razčistili bistvene negativne predpostavke, se lotimo same biti graščine. Verjeli ali ne, v njej življenje dobesedno kipi; dela, ki potekajo, pa gredo v smer samoohranitve. Naj razložim po korakih. V povprečju se vsako uro zamenja deset gostov. Tako tistih, ki pridejo na pijačo, kot tistih, ki zavijejo za graščino, kjer Založnik prodaja domače izdelke. Obenem goji mlade pave in pegatke z namenom, da bo z njimi olepšal dvorišče dvorca. Če k temu prištejemo še številne podtaknjence rastlin, s katerimi prav tako namerava olepšati dvorišče in park, potem govorimo o več kot tisoč življenjih, ki dnevno živijo z dvorcem.
Tako kot pred več stoletji je tudi danes delo osrednja nit življenja graščine. V pomožnem objektu za graščino Založnik s svojim pomočnikom na tradicionalen način izdeluje sokove, likerje, vino, salame in druge domače dobrote. Vse zato, da kot novodobni graščak, ki nima podložnikov, preživi. »Obenem pa mora ostati tudi za kakšno vrečo cementa,« doda. Založnik živi s svojo filozofijo, da človek vse, kar ima, naredi sam. To pomeni, da graščino obnavlja sam, z lastnimi sredstvi. Nepovratna sredstva ga od takrat, ko je videl, kako so nekateri sredstva neupravičeno prejemali za zasebne kozolce, graščina pa države ni prepričala, ne zanimajo več. »Kam pa bi prišli, če bi grofje 'fehtali'?« v šali doda. Dejansko pa se s tem poskuša izogniti tudi temu, da bi drugi narekovali, kaj naj počne z dvorcem. Če človek vloži vse svoje prihranke v neko stvar, potem si res ne želi, da bi jo drugi upravljali. Kljub temu pa Založnikova želja ni, da bi si v dvorcu uredil sobo ali apartma.
Potem ko je prenovil pritličje objekta, je njegov naslednji cilj, da uredi prvo nadstropje in kleti, ki so trenutno še zazidane. »Nihče ni znal povedati, da so za zidovi skrite kleti. Pri obnovi se mi je zdelo, da v tleh nekaj peska pronica. Ko se je okrušilo malce več zidu, smo videli, da se za stenami skriva klet,« opisuje. A to ni edina klet, ki jo je odkril. Pod dvoriščem, kjer parkirajo avtomobili, je še ena velika klet s skrivnimi rovi. Pred leti, ko je gradbincem, ki so obnavljali most v Višnji vasi, posodil vodo, je povsem slučajno naletel na vodnjak. Tudi tega bi rad obnovil.
Skoraj obujena je tudi kapela oziroma vrtna lopa. Precej časa se je spraševal, zakaj je na sredini objekta zvezda, nato pa je več obiskovalcev začelo pripovedovati, da nad njo čutijo nekakšno sevanje. Zdaj bi objekt rad do konca poslikal s freskami in vanj namestil oltar. Zase, za svojo dušo in člane družine ter seveda za vse turiste, ki bodo še prišli na ogled dvorca. Že zdaj lahko sprejmejo cel avtobus turistov naenkrat, jim ob tem ponudijo prigrizke in upajo, da bodo kupili kakšen spominek. Marsikdo ne ve, kakšno reklamo dela Vojniku Založnik; svoje dobrote namreč prodaja v ličnih embalažah, na katerih je marsikje napis Vojnik. »Včasih je graščina imela 500 hektarjev zemlje. Jasno je, da so ogromno kmetijskih izdelkov predelovali. To sedaj počnem tudi sam. Radi bi naredili širok asortiment izdelkov, med 30 do 50, med katerimi bi bila tudi eterična olja, kakšna kozmetika ter seveda prehrambni izdelki.« Prav zato, da bo imel vrhunsko kakovost predvsem kozmetičnih in eteričnih izdelkov, se je lotil tudi čebelarjenja. Prvi panji že kukajo iz oken pomožnega objekta, cilj pa je, da ličen čebelnjak, v katerem bi lahko izvajal tudi apiterapijo, postavi v park.
Tudi o parku se Založnik rad razgovori in predstavi vsako rastlino posebej, saj ima vsaka svojo zgodovino. Večinoma jih je posadil ali celo vzgojil sam. Ker je uredil gredice z zdravilnimi zelišči, upa, da bodo park kot učno pot uporabljali tudi šolarji in drugi občani. Kmalu naj bi bile iz parka naprodaj tudi zdravilne rastlinice, obiskovalci pa si bodo lahko sami nabrali zelišč v lične grajske vrečice. Sredi parka bo postavil permanentne gredice (kup lesa je že pripravljen), kmalu pa se bodo tudi po parku pojavila slikarska stojala, saj vsako jesen pripravi likovno kolonijo (letos bo med 26. in 28.septembrom).
Želja Matjaža Založnika je, da bi se več ljudi oglasilo v graščini in da bili pripravljeni o njej tudi kaj izvedeti. Sam je več kot pripravljen pripovedovati o njej. Želi si, da bi občani graščino prepoznali kot kraj, kjer lahko kupijo grajsko klobaso, višnjevo vino iz Višnje vasi in morebiti kot praktično darilo emblem Vojnika ponesli čez občinske, morda celo državne meje.
Rozmari Petek
Matjaž Založnik
Na Dvorcu Tabor smo obudili tradicijo destilacije sadja na tradicijski način, ki se uporablja že stoletja. Več informacij:
telf: 00386 41 630 335
Mail:matjaz.zaloznik@gmail.com
Web: http://www.dvorec-tabor.si/
V soboto, 2. oktobra 2021, je bilo v organizaciji TD Vojnik in TD Dobrna četrto srečanje starodobnikov, ki so se ga udeležili naši prijatelji starodobni kolesarji, motoristi in starodobni avtomobili od blizu in daleč. Izdali smo tudi novo priložnostno kolesarsko razglednico in priponko, ki so ju na koncu za spomin prejeli vsi udeleženci srečanja.
Zjutraj smo se zbrali na parkirišču pri OŠ Dobrna na Dobrni, kjer je bilo mesto za vpis udeležencev in preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT po navodilih NIJZ. Člani TD Dobrna so poskrbeli za kulinarično bogat in pester zajtrk ter mnoge okrepčilne brezalkoholne pijače.
V imenu organizatorjev srečanja so prisotne udeležence pozdravili g. Marko Zdovc iz Sekcije starodobnih kolesarjev Vojnik, ga. Irena Žagavec iz Sekcije starodobnih kolesarjev Dobrna in ga. Marija Deu Vrečer, predsednica TD Dobrna. Pred začetkom vožnje sta prisotne nagovorila še ga. Branka Gal (v imenu župana Občine Dobrna) in župan Občine Vojnik g. Branko Petre.
Letošnja trasa panoramske vožnje je bila speljana iz Dobrne do Vojnika. Ob poti smo si ogledali nekaj zgodovinskih in krajevnih znamenitosti. Najprej smo se starodobniki popeljali skozi zdraviliški park na Dobrni in nato skozi Dobrno, kjer smo se pri gostilni Koren vključili na glavno cesto in se odpeljali v smeri Lemberga. V Lembergu smo si ogledali grad Lemberg, katerega zgodbo dosedanje uspešne obnove nam je na dvorišču gradu predstavil njegov lastnik g. Franci Zidar. Najprej nas je seznanil z bogato zgodovino gradu. Predstavil je dosedanje izvedene aktivnosti, problematiko, prihodnje plane pri obnovi gradu in nam pokazal načrte, kako naj bi grad izgledal v prihodnosti po zaključeni obnovi. Nato smo si ogledali še notranjost gradu, ki jo pravkar obnavljajo. Sprehodili smo se tudi pod arkadami čudovito obnovljenega renesančnega grajskega hodnika. Z obzidja gradu pa se obiskovalcem ponuja tudi izjemen panoramski pogled na bližnjo in širšo okolico Lemberga. Polni novih grajskih vtisov smo se iz Lemberga nato odpeljali mimo Nove Cerkve do Višnje vasi.
V Višnji vasi nas je na dvorcu Tabor sprejel lastnik dvorca, vitez Viteškega reda Svetega Jurija iz Karantanije, g. Matjaž Založnik. Grajski gospod nam je izkazal posebno čast in dovolil, da je bil naš starodobni vozni park lahko v času našega obiska postavljen na ogled kar v parku samem. Gostje smo si z občudovanjem ogledovali lepo urejen park, njegove posebne zasaditve, raznovrstne cvetlice in drevesa. V čudovitem ambientu imenitnega grajskega parka smo bili tudi prav po grajsko pogoščeni. Po ogledu parka in dvorca Tabor smo se odpravili v smeri Vojnika, kjer smo se zapeljali po vojniški aveniji. Starodobni vozni park smo postavili na ogled na igrišču v Vojniku. Naše druženje smo pripeljali do konca ob dobri hrani in pijači ter ob zvokih harmonike glasbenega virtuoza g. Sandija Petreja ter starinske lajne našega domačega lajnarja g. Jožeta Jošta v gostilni Pod kozolcem v Vojniku. Tudi grajska gospa Jožica Koren nam je namenila nekaj recitacij njenih avtorskih pesmi. V dobrem vzdušju in prijetnem ambientu smo se veselo družili do poznih popoldanskih ur. Gostje so vidno zadovoljni in polni lepih vtisov odšli domov. Naslednje leto se spet snidemo, smo sklenili in že določili tudi traso prihodnjega srečanja.
Hvala vsem, ki so prispevali k temu, da je naša prireditev uspela. Posebej hvala g. Franciju Zidarju (grad Lemberg), vitezu g. Matjažu Založniku (dvorec Tabor), Občini Vojnik, TD Vojnik, Občini Dobrna, TD Dobrna, Klubu starodobnikov Celjski Knezi, g. Sandiju Petreju, g. Jožetu Joštu ter policistoma PU Celje, ki sta nas spremljala na poti.
Tekst in foto: Marko Zdovc
Poletje smo zaključili z izjemno prireditvijo Srednjeveški dan v dvorcu Tabor v Višnji vasi. Dvorec je prvič omenjen že leta 1467, ko je posest dobil v imetje Ludvik Lindeški in začel gradnjo graščine v letu 1510. V svojem času je večkrat zamenjal lastnika, trenutni lastnik Matjaž Založnik, ki prav tako kot prvi lastnik prihaja iz Lindeka, ga postopoma obnavlja in mu vrača življenje ter lepoto. S svojim delom in strastjo je dvorec približal tudi širši javnosti in se predstavil v oddaji Na vrtu, ki si jo lahko ogledate na prvem programu RTV Slovenija.
Tokrat se je Matjaž Založnik povezal še s Turističnim društvom Vojnik, skupaj s predsednico sekcije za turizem Marijo Čakš, kot glavno organizatorko celotnega projekta, in z drugimi požrtvovalnimi člani, so naredili res odmevno prireditev Srednjeveški dan. Dvorec in njegovo okolico so popeljali nazaj v čas njegovega največjega blišča.
Dogajanje se je začelo že v petek, ko je dvorec obiskalo in podrobneje spoznalo več kot 400 šolarjev OŠ Vojnik in Frankolovo. Vsi otroci so si po skupinah, vodile so jih grajske gospe, ogledali delo kovačev, peric, grajske pisarke (vsem otrokom je napisala imena v kaligrafiji), dom čarovnice Bine, mečevanje v otroškem ringu, igro kmetice s kuro in berača in še mnogo drugega. Dan so zaključili s sprehodom po cvetočem grajskem parku in s slastno srednjeveško malico.
V soboto popoldne je sledil glavni dogodek, ko so se po 15. uri začeli zbirati obiskovalci in kmalu so bili priča zgodovinskemu spektaklu. Pred dvorec se je pripeljala črno-zlata kočija dvorca Štatenberg in pripeljala visoke predstavnike gospode, med njimi tudi župana Branka Petreta s soprogo. Sprejem je bil veličasten, še bolj veličastna pa je bila povorka. Pred našimi očmi se je zvrstilo in naredilo veličasten mimohod več kot 100 srednjeveških igralcev: ženska konjenica iz Koroške Kresničke iz Mislinja, Jurjeva konjenica Slovenske Konjice z dvornimi damami, zastavonoše Plesnega studia Zvončica, vitez Peter z mečevalci, bobnarska skupina Ritem factory, trobentača Tomaž Majcen in Andrej Belej, vitezi Vranski iz Pakoštan, grof Falski, grof in grofica Štatenberska s spremstvom, orientalske plesalke Irry dance, Ljudske pevke Taščice, Renesančna plesna skupina Lonca, srednjeveška skupina vitezi varuhi sv. groba iz Pivke, perice iz Luč, zeliščarka Meta Maček, čarovnica Bina in vedeževalka Iza, kmetica Irena ter berača Jaka in Boris. V povorki so se predstavili tudi kovači in rokodelci ter vsi drugi obiskovalci, ki so se predstavili s srednjeveško opravo.
Po povorki so v osrednjem programu še dodatno s svojim nastopom popestrili dogajanje Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, bobnarji v posebnem srednjeveškem ritmu, orientalke z zlatimi krili, plesna skupina Lonca s srednjeveškimi plesi in delavnico za obiskovalce, Ljudske pevke Taščice in perice z ljudskimi pesmimi starih korenin in običajev. Adrenalin se nam je dvignil, ko so vsi vitezi pokazali demonstracijo mečevanja, ki pa je bila prekinjena s krajo kokoši kmetici Ireni. Vitezi so takoj imeli drugo nalogo – ujeti kradljivca in ga pripeljati na sramotilni steber. Sojenje se je lepo zaključilo, saj je bil graščak Matias Lindeški izredno dobro razpoložen in dobrosrčen. S to in drugimi igrami so igralci prikazali življenje v srednjem veku, obiskovalci pa so druženje z njimi lepo sprejeli vse do večernih ur in še dlje.
Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše in tiste, ki mladost nosijo v srcu, saj so si v otroški delavnici otroci izdelali svoje krone in zeliščne šopke, se preizkusili v srednjeveških igrah, kot je streljanje z lokom ter met podkve, obiskali čarovnico, tisti bolj radovedni pa so lahko pokukali v prihodnost pri vedeževalki. Ob vsem dogajanju smo se lahko kot pravi plemiči okrepčali z odlično hrano in pijačo. Dogajanje se je zaključilo v nedeljo dopoldan s Sokolijado, kjer so si obiskovalci lahko pobliže (kar na svoji roki) ogledali kragulja in druge ptice ter lovske pse, ki so tesno povezani z njimi pri lovu. Razstava lovskega orožja je bila pika na »i« k že tako pestri prireditvi.
TD Vojnik se zahvaljuje vsem skupinam in posameznikom za podarjene nastope in sodelovanje na veliki prireditvi. Posebna zahvala gre predsedniku TD Slovenske Konjice Cvetu Štefaniču, ki je v čudoviti srednjeveški opravi preko mikrofona, skupaj z Marijo Čakš, ki je celoten program zrežirala in napisala, povezoval misli in lepe besede, ki so segle do src zadovoljnih obiskovalcev. Zahvala vsem društvom za nesebično pomoč pri organizaciji in Urbanu Podergajsu za ozvočenje prireditve.
Tekst: Marija Čakš
Foto: Matjaž Jambriško
Srednjeveški dan
Poletje smo zaključili na izjemni prireditvi Srednjeveški dan pri dvorcu Tabor v Višnji vasi. Dvorec je prvič omenjen že leta 1467, ko je posest dobil v imetje Ludvik Lindeški in začel z gradnjo graščine v letu 1510. V svojem času je večkrat zamenjal lastnika, trenutni lastnik Matjaž Založnik, ki prav tako kot prvi lastnik prihaja iz Lindeka, pa ga postopoma obnavlja in mu vrača življenje ter lepoto. S svojim delom in strastjo je dvorec približal tudi širši javnosti in se predstavil v oddaji Na vrtu, na prvem kanalu RTV Slovenija.
Tokrat se je povezal še s Turističnim društvom Vojnik in skupaj so pripravili izjemno prireditev Srednjeveški dan, ki je dvorec in njegovo okolico popeljala nazaj v čas njegovega največjega blišča. Dogajanje se je začelo že v petek, ko so dvorec obiskali in podrobneje spoznali šolarji OŠ Vojnik. V soboto popoldan je sledil glavni dogodek, ko so se po 15. uri začeli zbirati obiskovalci in kmalu so bili priča zgodovinski povorki. Pred našimi očmi so se zvrstili vitezi, konjenica, trobentači in zastavonoše. V povorki so se predstavili tudi nastopajoči tisti dan, ki jih ni bilo malo. Med drugim smo lahko videli konjenico, urejene grajske dame in gospoda, pa seveda rokodelce, kmetice, perice in berače. Dogajanje so nam s svojim ritmom popestrili Ritem Factory Velenje, Srednjeveška skupina Galiarda in Lonca, Ljudske pevke Taščice ter mnogi drugi. Po povorki so se obiskovalci lahko pogovorili in družili z raznimi nastopajočimi ter si ogledali nastop orientalske skupine Sayyidah. Adrenalin nam je pognalo ob demonstraciji mečevalcev, veselili smo se ob nastopu Štajerskih rogistov ter se za trenutek vrnili v preteklost in spoznali takratno življenje skozi delo kovačev in rokodelcev. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše in tiste, ki mladost nosijo še v srcu, saj so se lahko preizkusili v srednjeveških igrah, kot sta streljanje z lokom ter met podkve, obiskali čarovnico, tisti bolj radovedni pa so lahko pokukali v prihodnost pri vedeževalki. Ob vsem dogajanju smo se lahko še, kot pravi plemiči, okrepčali z odlično hrano in pijačo. Dogajanje se je zaključilo v nedeljo dopoldan s Sokolijado.
Tekst in foto: Nenad Vranešević
Od 31. avgusta 2019 lahko ob sobotah ob 16.30 spremljate serijo posebnih oddaj RTV Slovenija Na vrtu – V grajskem parku. Ustvarjalci oddaje so s pomočjo 12 amaterskih vrtnarjev, ki so se prijavili na izziv po principu resničnostnega šova, ter 6 mentorjev, vrhunskih slovenskih strokovnjakov, popolnoma preuredili prostrani park ob dvorcu Tabor v Višnji vasi pri Vojniku. Lastnik dvorca in parka Matjaž Založnik, mentorji in uredništvo oddaje so projekt snovali že slabo leto pred snemanjem. Zamisli so se iz meseca v mesec spreminjale, saj so morali med drugim ugoditi zahtevam Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje in priskrbeti veliko število sadik najrazličnejšega cvetja in zelišč. Park pa naj bi, kljub delitvi na 6 vrtov, deloval kot celota.
Tako je ekipa z mentorico Mojco Rehar Klančič zasadila vrt s starimi, dišečimi sortami vrtnic. Pri dr. Sabini Šegula so v 8 pravokotnih gred zasadili zelišča. Pri Maticu Severju so s trajnicami uredili grede ob razpotegnjenem grajskem sprehajališču. Dr. Trajče Nikoloski je s tekmovalkama v visoke grede zasadil zelenjavo, ekipa Sebastjana Liparja pa je kotiček za počitek gospode pred pogledi zakrila z okrasnimi travami. Rob parka pa si je Gorazd Mauer zamislil s pergolo, obdan z iglavci.
Kljub slabemu vremenu so sredi maja park le začeli urejati. Znanje mentorjev, timsko in trdo delo tekmovalcev ter gostoljubnost graščaka Matjaža so v le nekaj dneh park popolnoma preobrazili. Različne grede si lahko tudi brezplačno ogledate. Morda se tako lažje odločite in glasujete za najljubšo; projekt je namreč tekmovalnega značaja. Ekipa, ki bo prejela največ glasov gledalcev, za nagrado prejme potovanje po parkih ob Jadranskem morju. Oddaja ima velik pomen za občino Vojnik, saj bodo lahko domačini z njo prek ekranov v vsaki slovenski hiši in na spletu razširili svoj turistično-gospodarski potencial.
Vabljeni k ogledu serije 10 poučnih resničnostnih oddaj V grajskem parku. Od 31. avgusta do 2. novembra na TVS 1, ob sobotah ob 16. 30.
Tekst in foto: Ana-Marija Berk