Obletna maša na Teharjah 2020

Obletna maša na Teharjah 2020

Mesec oktober je v Cerkvi mesec molitve rožnega venca, v celjski škofiji pa tudi mesec spomina in molitve za vse, ki so trpeli in umrli v povojnem dogajanju v taborišču Bukovžlak na Teharjah in v okoliških krajih, rudniških rovih in jarkih. Letos je spominsko srečanje zaradi ukrepov ob koronavirusni grožnji namesto v spominskem parku Bukovžlak potekalo v župnijski cerkvi Teharje, kjer je sveto mašo daroval škofijski upravitelj Rok Metličar, po maši pa je Nova slovenska zaveza pripravila kulturni program z govorom gospoda Marcosa Jermana, akademskega slikarja.

Na tem mestu razumem tudi Balantičevo pesem zapisano v slutnji smrti:

Reci mi, mati, besedo,
besedo v slovo,
vidiš me zadnjikrat, 
mene več k tebi ne bo.

Pokropi me z blagoslovljeno vodo, 

da najdem vsaj konec poti, 
mati, jaz pojdem duše iskat, 
mati, tja, kjer jih ni.

Ležim v globini, tiho, 

v dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!