Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

ODKRITJE BEZENŠKOVEGA RELIEFA

Most med narodoma

 

   Rojstna hiša Antona Bezenška v Bezenškovem Bukovju na Frankolovem je od 22. maja letos še bolj prepoznavna po tamkaj rojenemu Toneju (kot so ga klicali domači), saj so vanjo vgradili Bezenškov relief. Odkritje spominskega obeležja je bila ena izmed prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku KS Frankolovo.

   Dogodek so poleg domačinov, Bezenškovih sorodnikov, sosedov in krajanov s svojo prisotnostjo počastili tudi gostje iz Bolgarije: avtor kipa Svilen Kostadinov,

predsednik bolgarskih stenografov Matev Karamfil, lektor in prevajalec Ljudmil Dimitrov, vsi s svojimi soprogami, ter namestnica bolgarskega veleposlanika v Sloveniji Julia Tzerova. Krajši kulturni program so oblikovali učenci osnovne šole in vokalna skupina Družina Gregorc.

   Sledili so pozdravni in zahvalni nagovori gostov in vodij naše krajevne in občinske oblasti - Dušana Horvata in Branka Petreta, blagoslov pa je opravil pater Branko Cestnik. Dolg je seznam tistih, ki so primaknili večji ali manjši kamenček svojega truda za to, da je projekt stekel, relief je bil vzidan, prireditev je uspela, dogodek je bil ovekovečen in da so bili vsi prisotni deležni kulturnega in kulinaričnega obroka. V imenu nosilca projekta, Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo, zato vsem iskrena hvala.

   Če je še do nedavne preteklosti mnogo domačinov skomignilo z rameni, češ, kdo je ta Bezenšek, so ga številni dogodki v zadnjih letih povzdignili visoko na tron njegove prepoznavnosti. Dolgo smo potrebovali, da smo ozavestili njegove kulturne, publicistične, narodnostne in izobraževalne zasluge za slovenski narod. Tančico naše nevednosti so nam še najbolj odstirali Bolgari, ki našega stenografa, učitelja, pesnika in pisatelja postavljajo v družbo najzaslužnejših bolgarskih kulturnikov tistega časa.         Bezenšek je s svojim bogatim življenjskim opusom stkal most med narodoma, saj je večino svojega življenja delal in ustvarjal v Bolgariji, ob tem pa zavzeto pisal, učil in narodno prebujal tudi svoje »drage Slovence«.

 

    Tekst: Sonja Jakop,

      foto: Dolfi Jakop

                    

Ogledalo

Glasilo Občine Vojnik

štev.111,16. junij 2016

Odkritje reliefa Antona Bezenšek 22. maja 2016 na rojstni hiši v Bukovju nad Frankolovem

ANTONU BEZENŠKU

 

(ob odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši u Bukovju dne

24. VI. 1934)

 

Teh krajev sin je bil. Ob teh lepotah

je rastel in se dvigal duh njegov,

ljubezni poln do te prekrasne zemlje,

ki dala mu najboljših je sokov.

 

Živel je v tistih neveselih dnevih,

ko tujec nam je tod gospodoval,

a klonil ni, ni spal, z junaštvom tihim

se narodu je vsega v delu dal.

 

Široko segel je pogled Slovencu

tja k bratom na Ural in na Balkan,

vsem jim je vstvarjal neminovna dela,

z bogato dušo vso je bil Slovan.

 

Dajal iz znanja svojega je bratom

in vodil jih je na napredka pot,

zidar je bil bodočnosti slovanske,

klicar je bil in zbiral je svoj rod.

 

In dokler še može pri nas slavimo,

vodnike in delavce, nam spomin

nanj ne ugasne, ki teh lepih krajev

je bil velik, dobri, svetli sin.

                Stenograf, 1934

Dva nova zvona v Črešnjicah.

 

..... Kakor sem začetkoma povedal, v 11. nedeljo po binkošlih smo obhajali slovesnost in zavživali veselja, da so nam novi zvonovi prvokrat zapeli; krščeni so bili že poprej v Ljubljani. Ta dan so došli v Črešnjice vč. g. Karol Gajšek, dekan Dobrnski, vč. g. Jernej Voh, nad­ župnik in dekan konjiški, ob enem patron Črešnjiške župnije, potem gg.: župniki iz Frankolovega, Vitanja in Zreč. Vč. g. dekan Dobrnski so razložili v svojem za­ nimivem govoru zgodovino in pomen zvonov. Navzoč je bil tudi slavni naš rojak gosp. profesor Anton Bezenšek iz Plovdiva v Bolgariji ter razveselil častite goste z jako primernim in prisrčnim govorom. Povedal nam je, kako tužno je bilo na Bolgarskem ob tistem času, dokler so tamkaj gospodarili Turki; kristjani takrat niso smeli imeli zvonov. Na neki visoki gori, odkoder se ni slišal k Turkom glas zvona, pa so zvonili menihi v svojem samostanu in to je privabilo nebrojne trume ljudstva na goro, ki je tamkaj dolgo, dolgo časa ostajalo ter po­ slušalo to rajske glasove.

Žal. da so Črešnjiški zvonovi tako kmalu zapeli slovo vč. g. Alojziju Kos! Lep spominek zapušča ta blagi gospod v Črešnjiški fari z obhajanjem sv. misjona in s pripravo tako lepega zvonenja! Bog živi skrbnega dušnega pastirja, pa tudi vse dobrotnike starodavne Črešnjiške cerkve! .

                                                  SLOVENSKI GOSPODAR (1904 ?)

                                                 (Avtor članka ni naveden)

Po poteh rojaka Antona Bezenška

     Prosvetno društvo A. Bezenšek Frankolovo, OŠ A. Bezenška Frankolovo in Občina Vojnik so se v dneh od 26. novembra do 2. decembra 2015, na povabilo Društva bolgarskih stenografov Sofija, Odbora za kulturo in parlamentarne skupine prijateljstva med Bolgarijo in Slovenijo ter Gimnazije sv. Cirila in Metoda Plovdiv, odpravili na veliko kulturno-politično gostovanje v Bolgarijo. Spominu pomembnega Slovenca je bilo namenjenih več protokolarnih svečanosti v Sofiji in Plovdivu – med njimi tudi podpis pogodbe o sodelovanju med plovdivsko gimnazijo in OŠ Antona Bezenška Frankolovo. Prihodnost vidimo v strateškem partnerstvu (Erasmus plus) – usposabljanju in izobraževanju mladih, spodbujanju inovacij, izmenjavi izkušenj in strokovnega znanja, izmenjavi, prenosu in izvajanju dobrih praks, vzajemnem učenju ipd. Kot prednostno nalogo projekta bomo izpostavili povezanost s šolo/z gimnazijo, z učitelji in dijaki šole in ustvarili vzajemne koristi na podlagi različnih izkušenj, profilov in posebnega strokovnega znanja.

            Marjana Šoš

 

Ob 100-letnici smrti Antona Bezenška
    V ponedeljek, 14. decembra 2015, smo se z učenci naše šole v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani udeležili srečanja/okrogle mize ob 100-letnici smrti prof. Bezenška, znamenitega stenografa in kulturnega delavca. V kratkem kulturnem programu so naši učenci – Vid Skaza, David Polenek, Maša Trobiš, Nika Javorič, Maruša Robič – pod mentorstvom učiteljice Leonide Rožanski predstavili našo šolo v preteklosti in danes. Predstavili so projekt »Anton Bezenšek – naše gore list« in postaje v življenju A. Bezenška. Predstavitve so popestrili z dvema glasbenima točkama solistke Laure Pesjak in spremljevalcema Jaka Krnjovška in Urha Vranca.
     Okrogle mize so se med drugimi udeležili tudi
 Julia Tzerova z veleposlaništva Republike Bolgarije, Jože Žlaus z razstavo o prof. A. Bezenšku, dr. Branko Šuštar iz SŠM, Irma Blazinšek s prispevkom Učna pot Antona Bezenška – Tončkova pot, Janja Srebot iz Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo, študentje lektorata za bolgarski jezik in kulturo na Univerzi v Ljubljani, ki so predstavili prispevke v bolgarščini iz knjige A. Bolharja »Anton Bezenšek: njega življenje in delo, 1934«, sklepno besedo pa je imel prof. dr. Ljudmil Dimitrov z Univerze v Ljubljani, ki je Antona Bezenška predstavil kot pesnika in prevajalca slovenske poezije v bolgarščino.

            Marjana Šoš in Leonida Rožanski

                                 Iz "MojaObčina.si Vojnik"

Okrogla miza o Antonu Bezenšku

    Kulturno in šolsko delovanje prof. Antona Bezenška (1854–1915) na slovanskem jugu so predstavili na okrogli mizi v Ljubljani.

  Lani smo zaznamovali 160-letnico rojstva prof. Antona Bezenška, letos, 10. decembra, pa smo se spominjali 100. obletnice njegove smrti. O življenju in delu našega rojaka je bilo na pobudo Odbora za pripravo 80-letnice rojstva A. Bezenška že leta 1934 napisano obsežno knjižno delo prof. Alojzija Bolharja; ob 140-letnici rojstva je izšlo krajše knjižno delo Draga Medveda z naslovom Anton Bezenšek iz Bukovja; učenci OŠ Frankolovo pa so l. 2003 raziskovali njegovo življenje in delo ter napisali zanimivo raziskovalno nalogo.

  Ob prvem obisku in ogledu razstave o življenju in delu prof. Antona Bezenška v Galeriji Piros v Globočah sva se z dr. Brankom Šuštarjem iz Slovenskega šolskega muzeja iz Ljubljane dogovorila, da postavimo mojo zbirko tudi v prestolnici.

   V prostorih Šolskega muzeja v Ljubljani se je v ponedeljek, 14. decembra 2015, odvijala okrogla miza na temo kulturnega in šolskega delovanja prof. Antona Bezenška v Bolgariji.

   V več kot triurni razpravi in ob moji razstavi iz življenja in dela prof. Bezenška so sodelovali predstavniki lektorata za bolgarski jezik na Univerzi v Ljubljani pod vodstvom lektorja za bolgarski jezik prof. dr. Ljudmila Dimitrova, učenci OŠ Antona Bezenška Frankolovo, predstavniki Prosvetnega in Turističnega društva Frankolovo, namestnica bolgarskega veleposlanika ga. Julia Tzerova, Brane Ternovšek, mag. Franci Pivec, dr. Feri Kuzmič, Milan Brecl, Toni Bezenšek, Sonja Flajšman, mag. Marko Štepec in gostitelj dr. Branko Šuštar, ki mu gre zahvala  za organizacijo zanimivih razprav o Bezenškovem velikem delu med južnimi Slovani. O vsebinah posameznih razprav je izšla tudi priložnostna zloženka z naslovom »Vse za slovanski kulturni razvoj!«.

           Tekst in foto: Jože Žlaus

                               Iz "MojaObčina.si Vojnik"

Okrogla miza - 100 letnica smrti Antona Bezenška

 

V ponedeljek, 14. decembra 2015, ob 12 uri

 

organizira Slovenski šolski muzej RS Ljubljana v

 

 sodelovanju z galerijo Piros okroglo mizo ob

 

100-letnici smrti prof. Antona Bezenška v

 

Šolskem mozeju v Ljubljani

 

  V decembru 2015 mineva 100 let od smrti rojaka iz štajerskega Frankolovega prof. Antona Bezenšek, enega prvih diplomatov novoustanovljenega Vseučilišča v Zagrebu, ki se je kot profesor na

gimnazijah v Sofiji in Plovdivu, stenograf v bolgarskem parlamentu in univ. docent zapisal v kulturno zgodovino vseslovanskega sodelovamja. Po prireditvah v rodnem Frankolovem, kjer je Osnovna šola poimenovana po njem opravila tudi raziskovaln naloge in razstavi, ki jo je v galeriji Piros v Globočah pri Vojniku, nedaleč od Frankolovega pripravil gosp. Jože Šlaus, opozarjamo z okroglo mizo in razstavo tudi v šolskem muzeju na pestro kulturno delo Antona Bezenška (1854-1915).

  V njem je povezoval slovanske narode: pevsko sodelovanja med Slovani, odmevna knjiga Bolgarija in Srbija, ki je izšla v Mohorjevi družbi. V slovenskem tisku je poročal o napredku nove

Bolgarske države od 70. let 19. stoletja, ter o dogodkih na Balkanu, ki so pritegnili zanimanje Slovencev- vse do konca leta 1915.

   Bezenšek se je navduševal nad kulturnim in gospodarskim napredkom Bolgarije, h kateremu je prispeval kot mednarodno uveljavljen slovenski in hrvaški stenograf in utemeljitev bolgarske

stenografije, kot gimnazijski profesor poučeval bolgarsko inteligenco, pisal o Slovencih, ohranjeval pa tesne stike z rodnim krajem in tudi z literarno nagrado podpiral tudi slovenski kulturni razvoj.

       Prireditev s pričetkom ob 12.00 pripravljamo v sodelovanju Galerija Piros, lektoratom za bolgarski lezik na FF v Ljubljani, OŠA. Bezenšek Frankolovo, Prosvetnim društvom Antona Bezenšek Frankolovo, Turističnim društvom Frankolovo in drugi.

 

VABLJENI

 

        Dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, Ljubljana

 

TONČKOVA POT

Le kdo si ne želi spoznati rojstne hiše Antona Bezenška in ob tem uživati v lepem okolju Frankolovega z okolico?

     Zavedamo se, da je rekreacija pomembna za zdravje. V društvu pa jo želimo združevati s spoznavanjem nečesa novega. Tončkova pot je za to odlična priložnost, saj nam približa bogato in ustvarjalno življenje kraja, v katerem se je rodil Anton Bezenšek.

   Skupina članov MDDI Celje se je 11. maja 2015 zbrala v paviljonu pri graščini na Frankolovem. Barbara in Denis sta nam najprej postregla z odličnim golažem, da nismo odšli lačni na pot. Posladkali smo se z Gorazdovim pecivom, Zdenka nam je postojanke predstavila in povedala, kje bo potekala naša pot. Pot nas je vodila vse do rojstne hiše Antona Bezenška, kjer nas je prijazno sprejela daljna sorodnica in nas povabila na ogled te čudovite hiše. V njej je veliko slik, ki spominjajo na čase, ko je v njej živel veliki umetnik, ki nam je pustil bogato dediščino. Zanimive so ptičje hišice z zvoncem. Ko pozvonimo, nam ptički povedo veliko zanimivega. Med potjo smo se pogovarjali in opazovali čudovito pokrajino prelepega kraja Frankolovo.

    Združili smo prijetno s koristnim. Slišali smo veliko novega, se sprehodili, družili ob okusni hrani in prijazni postrežbi članov društva. Je še kaj lepšega kot preživeti sončen dan s prijatelji, se nekaj naučiti in narediti nekaj dobrega za svoje zdravje?

                Dragica Mirnik, predsednica MDDI Celje

BEZENŠKOVO BUKOVJE

STENOGRAF ANTON BEZENŠEK

ANTON BEZENŠEK

*15.04.1854 Bukovje pri Frankolovem

11.12.1915 Sofija, Bolgarija

 

Letos 15. aprila 2014, se proslavlja 160. rojstni dan Antona Bezenška, glavnega stenografa v parlamentu kneževine Bolgarije v letu 1879. Zato se bo po pobudi stenografov, v bezenškovi rodni Sloveniji, na Frankolovem postavil njegov spomenik.(Kopija spomenika v Plovdivu, Bolgarija). Bezenškovo Bukovje, bezenškov rojstni kraj leži v frankolski župniji in meji tikoma na črešnjiško, s katero je Bezenškovo Bukovje tesno povezano. Zato je naša posebna čast, da se posvetimo temu slovanskemu svetovnemu stenografu Antonu Bezenšku, ki je bil rojen v naši bližini.

Spominska plošča Antona Bezenška v Bukovju
STENOGRAF ANTON BEZENŠEK Z OČETOM IN SVOJIMI BRATI.

      

Anton Bezenšek se je rodil v Bukovju pri Frankolovem Tomažu in Marjeti Vezenšek, po domače Pinterjevim. Kdaj so se preimenovali v Bezenšek ni znano. Sedaj spada Bezenškovo Bukovje pod občino Vojnik. Njegov oče je podedoval po očetu lepo posestvo, zato je lahko svojim osmim sinovom nudil ustrezno izobrazbo. Anton je bil prvorojenec in je s svojimi šestimi leti začel obiskovati ljudsko šolo v Frankolovem in ker je bil nadarjen učenec so ga njegovi starši dali v nižjo gimnazijo v Celje.

          V petem razredu višje gimnazije se je Anton Bezenšek že srečal s stenografijo, ki jo je poučeval profesor Gustav Adolf Lindner. Zavzeto se je ukvarjal z materinščino in objavljal poezijo v Vrtcu, Besedniku in Zori. Ob podpori ravnatelja Premruja je leta 1873 ustanovil celo prvo dijaško društvo Beseda. V zadnjem letniku gimnazije pa je stenografijo poučeval profesor Krušič, ki je dijakom večkrat dejal, kako koristno bi bilo nemško stenografijo prirediti za potrebe slovenskega jezika.

          Anton Bezenšek je maturiral 1874 v Zagrebu in se odločil za študij slavistike na tamkajšni novoustanovljeni filozofski fakulteti, ter obiskoval tudi predavanja iz klasičnega jezikoslovja in filozofije. Seznanil se je s slovenskim profesorjem Magdičem, ki je napisal hrvaško stenografijo po Gabelsbergerjevem sistemu. Po sistemu Franza Xaverja Gabelsberga (1834), Wilhelma Stolze (1841) in Ferdinada Sreya (1881) je bila 1929 ustanovljena v Nemčiji enotna stenografija DEK. Anton Bezenšek se je stenografiji hitro privadil in jo poučeval pet let.

          V znanju stenografije se je izpopolnjeval v Pragi, v Dresdnu, ter začel v časopisu objavljati 1876-78 v Zagrebu, 1879-80 v Sofiji in 1895-6 v Celju Jugoslovensko stenografijo vzporedno v slovenščini in hrvaščini. S tem smo Slovenci prišli do prve tiskane priredbe Gabelsbergerjeve stenografije. Dve leti kasneje je prav tako po samozaložbi izdal Nauk o stenografiji za hrvatski in slovenski jezik in postal vodja stenografskega urada v hrvatskem saboru. Poleti 1879 je sprejel ponudbo bolgarskega finančnega ministra, ki ga je vabil v Bolgarijo kot parlamentarnega stenografa. Ponudili so mu tudi 1879 profesuro na sofijski gimnaziji s pogojem, da priredi stenografijo tudi za Bolgare in usposobi stenografe za delo v parlamentu. Bezenšek je ponudbo sprejel in ostal v Bolgariji do svoje smrti.

          Za bolgarske srednje šole je sestavil učne knjige za nemščino in etiko, bil prvi predsednik in 5 let glavni tajnik najstarejše bolgarske čitalnice Slavanjska Beseda v Sofiji. Leta 1884 je sprejel novo službo v Plovdivu, kjer je širil znanje stenografije in sodeloval na številnih mednarodnih stenografskih kongresih. Bil je 10 let predsednik 1895 ustanovljenega pevskega društva v Plovdivu. Se udeleževal mednarodnih kongresov stenografov. V Parizu je npr. predaval o stenografiji in njenem razvoju pri Južnih Slovanih. 1889 je za časa svetovne razstave v Parizu izdal Pisma iz Pariza. Se ukvarjal s čebelarstvom, ter z njegovim bratom Alojzijem ustanovil v Sofiji knjigarno "Pčela-A. Bezenšek". Stalno je poročal o političnih, šolskih in literarnih razmerah v Bolgariji (SN, Slovan, Kres, LZ, Slovenec), ter izdal v Celovcu 1897 knjigo Bolgarija in Srbija. 1914 je izdal v Sofiji praktično bolgarsko slovnico in čitanko "Slovenski in bolgarski razgovori" in prejel za svoje delo visoka državna priznanja. (1890 zlata palma častnika francoske akademije, bolgarski red sv. Aleksandra, ter red znanosti in umetnosti).Od leta 1905 pa je bil v Sofiji gimnazijski profesor in univerzitetni docent.

          Bil je iskreno zagret v slogo med vsemi južnimi Slovani, zato ga je bolgarska napoved vojne Srbiji docela potrla. Razočaran v bolgarsko politiko je še isto leto umrl v Sofiji.

          Anton Bezenšek je med Bolgari mnogo bolj znan, kot med Slovenci in od leta 1929 je na njegovi hiši v Sofiji vzidana njegova spominska plošča.

          Leta 1969 je o njem v Bolgariji  izšla celo obsežna monografija in ob 125. obletnici njegovega rojstva so izdali celo poštno znamko z njegovo podobo.

 

Opomba: Njegov stenografski sistem se je trajno uveljavil le pri Bolgarih, pri nas pa ga je zamenjal sistem Franca Novaka.

  

 Stenografija (grška beseda), je pisava, oziroma umetnost tako hitro pisati kot se govori, ali s pomočjo enostavnih lahko zvezljivih in priličnih skrajšajev slediti govorniku od besede do besede. Torej napisati misli v najkrajšem in najmanjšem prostoru, pa vendar jih mora razbrati vsak stenograf.

Stenografija po naše tesnopis, brzopis, hitropis, nosi to svoje častno ime posebno zaradi pravilnega skrajševanja, pravilno spletnega načrta miselnega jezikovnega izražanja.

          Kot ima vsaka umetnost svojo zgodovino in se njen prvotni začetek ne da zmeraj razvozlati, tako je tudi s stenografijo. Ni še čisto dognano, ali je bila stenografija že poznana Egipčanom, Babiloncem in Izraelcem, je pa imela pri starih Grkih že svojo znanstveno obliko. Tako se hranijo ostanki starogrške pisave v vatikanski knjižnici v Rimu in narodni knjižnici v Parizu.

           Rimska pisatelja Solin in Plini poročata, da je bil neki prepis Iliade tako drobno zapisan, da bi se mogel shraniti v orehovi lupini.

 

                                                                       Iz različnih virov                         

FRANKOLOVO BOGATEJŠE ZA EN SPOMENIK

 

Frankolovo dobi z otvoritvijo 24. maja 2014, doprsni spomenik Antona Bezenška pred stavbo Osnovne šole Frankolovo in osnovna šola se preimenuje v "OSNOVNA ŠOLA ANTONA BEZENŠKA FRANKOLOVO".

ZA UVOD SLOVENSKA HIMNA
ODKRITJE SPOMENIKA
DOPRSNI SPOMENIK ANTONA BEZENŠKA NA FRANKOLOVEM
KLJUČNI BOLGARSKI IN SLOVENSKI AKTERJI POSTAVITVE SPOMENIKA
.... IN ŠE BOLGARSKA HIMNA-DEKLIŠKI ZBOR EVMOLPEYA

TONČKOVA POT

"PRVA TONČKOVA POT"

 

         V nedeljo, 1. junija 2014 ob 14. uri organizira Turistično društvo Frankolovo 1. pohod  po Tončkovi poti. Zbirno mesto bo pred OŠ Antona Bezenška Frankolovo. V primeru slabega vremena pohod odpade.

 

            S Tončkovo potjo želijo Frankoljčani udeležencem na zabaven in duhovit način približati zgodovino kraja, njegovo življenje in delo, šege in navade tukajšnjih ljudi, etnološko dediščino, kulturne znamenitosti ter živalski in rastlinski svet. »Tončkova pot« bo pripomogla k prepoznavnosti kraja in možnosti razvoja turistične ponudbe domačih pridelkov in izdelkov (muzejska dejavnost, ponudba domačih dobrot, vina – najstarejša vinska sorta – kavka, ponudba medu, kruha iz krušne peči, suhomesnatih izdelkov). Pot bo nudila tudi športne užitke, saj je precej razgibana in zelo prijetna, dolga cca. 8,5 km.

            Pot se začne pri OŠ Frankolovo, kjer je postavljeno spominsko obeležje - spomenik Antona Bezenška. Namesto klasičnih obvestilnih tabel bodo postavljene ptičje hišice z odzivnikom. V vsaki hišici bo po 1 ptič (vrabček, sinička, vrana, golob idr.), ki bo na zabaven način pripovedoval o zgodovini kraja, o Antonu Bezenšku, zgodbah iz vsakdanjega življenja, skratka dogodkih, ki so na posamezni lokaciji zanimivi. Za označitev dreves v parku bodo postavljene nihajne gugalnice, ki bodo postavljene med dvema drevesoma. Za vse, ki bi radi uživali v senci mogočnih parkovnih dreves, pa bodo postavljene masivne lesene klopi.

           S kodo QR, ki jo boste našli na tabli, pa tudi pri hišicah, boste lahko dostopali do spletne strani Turističnega društva Frankolovo, kjer boste lahko našli vse informacije o društvu in projektu. Pri vsaki hišici pa bodo na voljo tudi prospekti.

            Menimo, da bo to lepa turistična in učna pridobitev in za kraj in tudi dostojen spomin na našega slavnega rojaka. V sodelovanju z našimi partnerji - Občino Vojnik, Prosvetnim društvom Anton Bezenšek Frankolovo, OŠ Frankolovo in Stikom Laško - je odprtje poti v letu 2014 ob krajevnem prazniku KS Frankolovo v mesecu maju.

Frankolovo praznuje svoj krajevni praznik v mesecu maju, vendar se prireditve v okviru praznovanja naših zelo aktivnih društev in organizacij odvijajo od meseca aprila do septembra. Veseli in ponosni smo lahko, da so prireditve lepo obiskane in dobro organizirane. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem društvom v kraju in njihovim članom, ki organizirajo prireditve in različne dogodke, saj s tem predstavljajo naš kraj v Sloveniji in zunaj nje.

               Letošnje praznovanje oziroma predvsem osrednja prireditev je bila prežeta s turističnim, kulturnim in prijateljskim pridihom, katerega glavni akterji so bili: Turistično društvo Frankolovo, Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frankolovo in KS Frankolovo. Rdeča nit praznovanja je bila povezana z našim rojakom prof. Antonom Bezenškom iz Bukovja. Z odkritjem doprsnega kipa pred OŠ Frankolovo, otvoritvijo Tončkove poti in preimenovanjem naše šole po Antonu Bezenšku je kraj veliko pridobil. Izpolnile so se tudi dolgoletne želje večine krajanov. Letošnje slavje so nam s svojo prisotnostjo in petjem polepšali oziroma obogatili gostje in prijatelji iz Bolgarije, ki smo jih gostili od petka, 23. maja, do nedelje, 25. maja 2014.
               Zahvaljujem se vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri organizaciji in izvedbi našega skupnega projekta »Anton Bezenšek«. Posebno zahvala gre krajanom in krajankam iz Bezenškovega Bukovja, ki so pri Bezenškovih – rojstni hiši našega rojaka – ob obisku prijateljev iz Bolgarije pripravili prisrčen sprejem s pogostitvijo. Hvala družini Dobovišek za gostol- jubnost in postrežbo vseh udeležencev srečanja ter za odprtje razstave starih avtomobilov in motorjev. Zanimiva je bila tudi razstava strojev za mlatenje in obdelavo pšenice, ki jo je pripravil domačin Martin Kračun.
                                                               

                                                    Iz "MojaObčina.si Vojnik"

 

Spoštovani g. Beno Podergajs!


Prenašam iskreno zahvalo gostov iz Bolgarije, ki so se udeležili odkritja doprsnega kipa profesorja. Antona Bezenška na Frankolovem. Iskreno so hvaležni za izredno pozornost, ki so je bili deležni povsod, kamor so prišli. Še posebej se vodstvo delegacije zahvaljuje za izreden sprejem pri Vas na občini in za Vašo predstavitev občine in njene vsebine. Vse je navdušil tudi obisk rojstne hiše prof. A. Bezenška in odziv na koncertu po odkritju kipa.

                Zborovodkinja gospa Rada Slavinska je z izredno ganjenim govorom povedala, da je imela solzne oči na koncertu na Frankolovem in da je celo noč podoživljala koncert in navdušenje občinstva. Enako so razmišljali tudi drugi, ki so me prosili, da Vam prenesem besede zahvale in vabilo, da se prihodnje leto srečate v Plovdivu in Sofiji ob 100-letnici smrti velikega profesorja Bezenška.

                                  Iskrena hvala tudi v mojem imenu.
 

                                                                                      Milan Brec

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante