Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Obeležitev Bezenškovega rojstva

Na velikonočni ponedeljek 2018 smo obeležili 164. obletnico rojstva Antona Bezenška. Prosvetno društvo Frankolovo je v spomin na velikega človeka organiziralo pohod po Tončkovi poti. Ob Bezenškovi rojstni hiši v Bezenškovem Bukovju so pohodnike pričakali učenci osnovne šole s Frankolovega, ki tudi nosi ime po njem, in pripravili kulturni program.


S tem smo se poklonili človeku, ki je bil velik ne samo za naše kraje, temveč je kot oče slovenske in bolgarske stenografije pomemben tudi v svetu.

         Tekst in foto: Nina Križanec Rodica

Gostje iz Bolgarije na obisku

 

    V četrtek, 10. 3. 2016, so Frankolovo obiskali gostje iz Bolgarije – prof. dr. Jovka Tiševa s sofijske univerze, prof. Ljudmil Dimitrov, predavatelj bolgarskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njegova žena Ljudmila Dimitrov. Obisk je nadaljevanje kulturno-izobraževalnega druženja PD Anton Bezenšek Frankolovo, OŠ Antona Bezenška Frankolovo in Občine Vojnik z Društvom bolgarskih stenografov iz Sofije, Odborom za kulturo in parlamentarne skupine prijateljstva med Bolgarijo in Slovenijo ter Gimnazijo sv. Cirila in Metoda iz Plovdiva.

     Gostje so na OŠ Antona Bezenška Frankolovo učencem spregovorili o A. Bezenšku, Bolgariji in bolgarskem jeziku. Prof. Ljudmil Dimitrov je prevedel že več knjig iz slovenskega jezika v bolgarščino, Jančarjev roman To noč sem jo videl, dramo Zalezujoč Godota, pa Cankarjevo Erotiko idr. Je velik poznavalec bolgarske literature, o kateri predava študentom na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prav tako pa širi tudi slovensko literaturo med Bolgari.

     Prof. dr. Jovka Tiševa je profesorica na Fakulteti za slovanski študij na univerzi v Sofiji. Je vodja katedre za bolgarski jezik in avtorica več kot 150 publikacij o sodobnem bolgarskem jeziku, skladnji, pragmatiki govora, leksikologiji, avtorica znanstvenih monografij in učbenikov za srednjo šolo za bolgarski jezik in učbenike za bolgarščino kot tuji jezik. Predavala je v vseh balkanskih državah kot gostujoča profesorica, tudi v Rusiji, Italiji, na Norveškem in Švedskem ter v ZDA. Na Univerzi v Ljubljani je prvič gostovala l. 2008, sedaj pa je imela predavanje: Leksikalni sistem bolgarskega jezika med novim, svojim in tujim. Šoli so podarili več bolgarskih knjig, ki bodo obogatile knjižnico in morda katerega od naših učencev navdušile nad bolgarskim jezikom, Bolgarijo. Goste so sprejeli tudi člani PD Anton Bezenšek Frankolovo in župan Občine Vojnik. Najprej so si ogledali Soržev mlin v Novi Cerkvi, kjer jim je gospod Samec prikazal postopek mletja in nato še žaganja lesa, kot so to počeli nekoč, nato pa so se napotili v Bezenškovo Bukovje k rojstni hiši prof. Bezenška. Na rojstni hiši bo nameščen Bezenškov relief, ki ga je prostovoljno društvo v dar prejelo ob obisku Bolgarije v lanskem letu.

    Lepe vtise kratkega obiska so strnili z zapisom v spominsko knjigo. Sodelovanje bo nedvomno dolgoročno prineslo ne le sodelovanje na kulturni ravni, ampak tudi na vzgojno-izobraževalni. Ni namreč zanemarljivo pobratenje frankolovske šole s plovdivsko Gimnazijo sv. Cirila in Metoda, s katero bo šola v prihodnje sodelovala kot strateški partner.

        Tekst in foto: Marjana Šoš

                             Ogledalo -MojaObčina.si Vojnik  

Po Bezenškovih stopinjah v Bolgariji

Predstavniki Prosvetnega društva A. Bezenšek Frankolovo, OŠ A. Bezenška Frankolovo in Občine Vojnik smo se v dneh od 26. novembra do 2. decembra 2015 na povabilo Društva bolgarskih stenografov Sofija, Odbora za kulturo in parlamentarne skupine prijateljstva med Bolgarijo in Slovenijo ter Gimnazije sv. Cirila in Metoda Plovdiv odpravili na veliko kulturno-politično gostovanje v Bolgarijo.

     Obisk je bil namenjen sodelovanju na spominskih slovesnostih ob 100. obletnici smrti velikega Slovenca in rodoljuba, prof. Antona Bezenška, rojenega na Frankolovem, ki je večji del svojega življenja ustvarjal v Bolgariji. Bil je utemeljitelj bolgarske stenografije, izjemen kulturni delavec, čebelar, sadjar, filozof, pesnik in pisatelj. Zaradi njegovega obsežnega življenjskega opusa ga Bolgari postavljajo na piedestal najzaslužnejših mož, ki so ustvarjali bolgarsko zgodovino, predvsem na izobraževalnem, kulturnem in političnem področju. Kot velik rodoljub ob vsem tem na rodno grudo ni nikoli pozabil, saj je tudi v slovenskih revijah redno objavljal aktualne in poučne članke. V Sloveniji nanj spominja ime rojstne vasi (Bezenškovo Bukovje), prosvetnega društva, pevskega zbora, ulic, knjižnega gradiva, od lani sodobno opremljene učne poti, frankolovske osnovne šole in kipa pred njo.

    Spominu pomembnega Slovenca je bilo namenjenih več protokolarnih svečanosti v Sofiji in Plovdivu. Gostujoča skupina se je ob prisotnosti gostiteljev in Bezenškove vnukinje, Elene Bezenšek, mudila v Državnem zboru Republike Bolgarije, kjer je Bezenšek deloval kot stenograf, in bila, podobno kot naš slavni rojak, deležna posebnih časti. Po predstavitvi vladne palače, ogledu seje državnega zbora v živo, nagovorih iz ene in druge strani je v srcu Bolgarije zadonela slovenska »Oj Triglav, moj dom«. Župan Občine Vojnik Branko Petre je Bolgarom orisal vojniško občino in dodal: »V naši občini smo ponosni na velikega rojaka in na njegovo delo s področja stenografije. Obisk pevskega zbora in delegacije je priložnost za še večjo utrditev prijateljskega sodelovanja s stenografi in prijatelji iz Sofije in Plovdiva. Priložnost, spregovoriti v Državnem zboru Republike Bolgarije ter predstaviti Slovenijo in občino Vojnik, je tudi velika čast. Želim si, da se v prihodnosti spletejo vezi tudi med Vojnikom in Plovdivom.« V nadaljevanju sta župan Petre in predsednik prosvetnega društva in KS Frankolovo, Dušan Horvat,položila venec na Bezenškov grob v Sofiji. Gostitelji so nas popeljali tudi do spomeniško zaščitenega Bezenškovega hrasta, ki raste v neposredni bližini nekoč stoječe Bezenškove vile v Sofiji.

     Nič manj slovesno ni bilo pred Bezenškovim spomenikom v mestnem parku Car Simeon v Plovdivu (spomenik je bil osnova za izdelavo tistega, ki stoji pred frankolovsko osnovno šolo), kjer so svoje mesto dobili posebej zaslužni meščani Plovdiva. Ob tej obletnici so na pročelju hiše, kjer je Bezenšek živel, poleg obstoječe spominske plošče namestili in odkrili njegov relief. Bolgarski stenografi so priskrbeli tudi dvojnik reliefa  in nam ga podarili z namenom, da ga bomo namestili na Bezenškovo rojstno hišo na Frankolovem. Posebej doživeto je bilo v regijskem muzeju ob odprtju razstave »Slovenec z bolgarsko dušo« in podelitvi posmrtnega naziva častnega meščana A. Bezenšku. Za obe strani je pomemben tudi podpis Pogodbe o sodelovanju med plovdivsko gimnazijo in OŠ A. Bezenška. V imenu osnovne šole jo je podpisala ravnateljica Marjana Šoš: »Za učence OŠ A. Bezenška je podpis nedvomno priložnost spoznati okolje drugačne kulture in jezika in razširiti znanje o tej slovanski državi. Prihodnost vidimo v strateškem partnerstvu (Erasmus plus) – usposabljanju in izobraževanju mladih, izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Kot prednostno nalogo projekta bomo poudarili povezanost šole z gimnazijo, učitelji in dijaki obeh šol in ustvarili vzajemne koristi na podlagi različnih izkušenj. Obe šoli povezuje naš domačin A. Bezenšek. Bolgari ga prištevajo med največje soustvarjalce bolgarske zgodovine, Slovenci pa mu bomo širili slavo s tovrstnimi projekti.« Spominske slovesnosti so s slavnostnim koncertom zaključili Moški pevski zbor Anton Bezenšek s Frankolovega in gostiteljice, sicer kulturne ambasadorke Bolgarije, dekliški pevski zbor Evmolpeya iz Plovdiva. Za poslastico smo si na odru prve bolgarske čitalnice, ki jo je po slovenskem vzoru ustanovil Bezenšek, ogledali Jančarjevo dramo »Zalezujoč Godota«. V bolgarščino jo je prevedel Bolgar, sicer pa lektor za bolgarski jezik in predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti, Ljudmil Dimitrov, ki se je tokrat izkazal tudi kot član, prevajalec in občasno celo vodič slovenske »odprave«.

Frankolovski pevski zbor se je že drugič odpravil v Bolgarijo – prvič so jo obiskali leta 2006. V vmesnem obdobju je doma večkrat gostil pevke Evmolpeye, nazadnje lani v okviru praznovanj 160-letnice Bezenškovega rojstva oziroma ob otvoritvi Bezenškove učne poti in njegovega spomenika. Frankolovo in Bolgarijo najmočneje povezujeta Društvo stenografov Sofija ter naš domačin, Milan Brecl, eden zaslužnejših za pridobitev doprsnega kipa A. Bezenška, ki danes stoji pred frankolovsko šolo. Slovenska delegacija je pod Breclovim vodstvom in pod okriljem njegove turistične agencije ponosno stopala po Bezenškovih stopinjah v Bolgariji in s tem potrjevala, da Slovenci nismo pozabili svojega slavnega prednika, ki je ime rodne dežele ponesel daleč v svet in jo promoviral že pred več kot 100 leti.

    Vse dogodke in slovesnosti v Bolgariji je pospremila slovenska in tudi bolgarska pesem. Naši gostitelji so se z glavno organizatorico Ganko Jankovo na čelu zelo potrudili in poskrbeli za pester program gostovanja, ob tem pa smo spoznavali tudi zgodovinsko in kulturno bogastvo obeh največjih bolgarskih mest, njihovo kulinariko in ljudske običaje. Kulturnemu delu gostovanja smo dodali še turističnega in se odpravili vse do Črnega morja. Po ogledu največjih turističnih mest, Nesebarja in Varne, je sledil še skok v Veliko Tarnovo, kjer je Bezenšek prav tako pustil nekaj stenografskih sledi.

   Projekt, ki smo ga udeleženci turneje skupaj načrtovali več kot leto dni, je nedvomno uspel. Bili smo v vlogi ambasadorjev in turistov, »poštirkani« in sproščeni, uradni in zabavni, skratka, bili smo to, kar dejansko smo. In zopet smo spoznali, da je lepo iti po svetu. Ne zato, ker je bila to naša obveznost, ampak zato, ker smo lahko šli.

          Sonja Jakop

          Foto: Dolfi Jakob   

                          MojaObčina.si Vojnik  

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante