Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Legenda o konjiškem zmaju

 

   Konjiška gora je od nekdaj burila domišljijo domačinov z zgodbo o konjiškem zmaju. Koliko je lahko resnice v tem, da je, oziroma je bila, v notranjosti Konjiške gore podzemna jama s podzemnim jezerom je glede na to, da je gora sestavljena iz apnenca, ta možnost dokaj verjetna.  

   Ljudje, ki so živeli ob vznožju gore so se zaradi nemirnega zmaja začeli bati, da bi se gora razpočila, ter da bi voda zalila njihove domove ter rodovitnega polja.
   V skrbeh so se zatekli k bogatemu graščaku, ki je živel nad njimi (Stari grad 515 m nadmorske višine), po nasvet. Graščak jim je svetoval, da bi se s strašnim zmajem skušali nekako pogoditi. Ljudje so se razveselili pametnega nasveta in že naslednji dan so se odpravili na goro. Ko so zagledali strašno pošast, so kar onemeli od strahu. Nazadnje se je eden izmed njih le opogumil in zmaju razložil njihove prošnje. Tedaj je iz zmajevih ust zadonela strašna zahteva: " Miroval bom, če mi vsako leto na Jurijevo pripeljete šest konjiških devic! "     Ob misli na zmajevo zahtevo jih je spreletel srh. Po kratkem posvetu so zahtevo vendarle sprejeli, če so hoteli rešiti svoje domove in vso dolino. V dolino so se vračali z mešanimi občutki, saj niso bili prepričani, če so ravnali prav. Bili so veseli, da so rešili sebe in dravinjsko dolino, žalostni pa zaradi šest mladenk, ki jih bodo vsako leto na Jurijevo morali peljati pošastnemu zmaju. Tržani so tako vsako leto za letom s krvavečimi srci žrtvovali svoje mlade hčere, da so si ohranili življenja in svojo ljubljeno dolino pred povodnjijo.
    Leto za letom je hudobni zmaj na Jurijevo s svojo sapo v goro potegnil mladenke in jih požrl. Ko je prišla na vrsti graščakova edinka, ga je začelo skrbeti in srce ga je bolelo že nad dosedanjimi žrtvami. Graščak je razmišljal in razmišljal, kako bi rešil hčerko rešil pred zmajem, toda ničesar pametnega se mu ni porodilo po glavi.
    Na Jurijevo so žalostni prebivalci dravinjske doline v dolgi procesiji zmaju zopet pripeljali šest nedolžnih deklet, med katerimi je tokrat bila graščakova hči. V gori je zopet strahovito zagrmelo in zabučalo, kajti zmaj je znova hotel požreti šest dravinjskih lepotic. V tistem trenutku pa je na belem konju prijezdi sv. Jurij, ki je zmaju presekal vrat in tako rešil konjiška dekleta, ter prebivalce dravinjske doline pred strašnim zmajem.
     Graščak pa je bil tako vesel, da je sv.Juriju v zahvalo, ker je rešil njegovo hčer, pod goro dal postaviti cerkev sv.Jurija. Takrat je pod goro nastal tudi trg. Prebivalci tega trga pa so se še dolga spominjali teh dogodkov in v spomin na to so tudi izbrali svoj grb belega konja na zelenem polju in modrim nebom nad njim. Svoj trg so poimenovali Konjice. Goro, kjer je nekdaj prebival strašni zmaj pa Konjiška gora. Pred jezerski izvir so zvalili ogromno skalo, ki se v spomin na nedolžne mladenke imenuje Gospodična.
  

Druga legenda o konjiškem zmaju

Visoko v Konjiški gori je bila luknja, v kateri je neki pastirček ujel najlepše postrvi in jih prinesel na trg na prodaj. Nikomur pa ni hotel povedati, kje je dobil te ribe. Tedaj ga je nekdo zasledoval in ga zasačil v tisti luknji, baš ko je spuščal vrv v globočino, da bi zajel ribe. Zasledovavec je napravil šum in deček se je tako prestrašil, da je padel v globino in nikdar več ga ni bilo na svetlo. Zato so pred votlino napravili rešetko in tako je nastala pravljica, da je Konjiška gora obdana z železnim obročem, da zmaj ne more iz nje in zato tudi duhovniki vsak dan opravljajo sv. mašo v cerkvi sv. Jurija.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante