Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

ZAHVALNA NEDELJA V ČREŠNJICAH

9.11.2014

Je nedelja. Zahvalna nedelja. Torej grem k maši! Kam? Napotim se v Črešnjice.

     Po vijugasti, strmi in ozki cesti, ki mi ne dopusti, da bi opazoval kraje ob katerih se peljem, se peljem proti Črešnjicam. Na daleč se že sliši cerkveni zvon, ki vabi ljudi k sveti maši. Spomnim se pesmice ki poje:

Prelepa je ta črešnjiška fara,

še lepši je ta črešnjiški zvon …

  Ob cerkvi so že parkirana vozila, tako da kar težko najdem parkirni prostor za mojega starega železnega konjička. Že se slišijo orglje in glasno cerkveno petje. Odprem težka cerkvena vrata in pred mano se odpre vsa lepa notranjost cerkve. Pri "tabernaklju" mašuje sivolasi duhovnik s svojimi številnimi ministranti v dolgih belih oblačilih. Cerkev je polna vernikov in lepo razsvetljena, tako da lahko spoznaš vse svetnike pri oltarju, stropu in na stenah. Gledam na bližnjo klop, ko mi že prijazni vernik napravi prostor. Poslušam in kar potopim se v to prelepo cerkveno petje, ko mi sosed na moji desni tiho prišepne: „Organist in vodja tega črešnjiškega cerkvenega zbora je gospod Peter Iskrač. Pa tudi naš duhovnik dr. Vinko Kraljič je študiral glasbo." Pokimam in se spet potopim v to prelepo cerkveno zborno petje.

      Bilo je obhajilo. Vstanem in se vključim v dolgo vrsto vernikov proti oltarju. Kdor je ostal v klopi je lahko v njej sameval sam. Pred oltarjem so razporejeni številni kmečki pridelki, simboli zahvale Bogu za tako bogate pridelke. Malo ob strani zagledam sončnico iz kruha. Torej sončnica pomeni življenje in za življenje rabimo kruh. Saj tudi molimo:“Daj nam danes naš vsakdanji kruh...“ Ob sončnici leži rdeča trnjeva vrtnica. Torej rdeča, kar pomeni ljubezen do kruha, pa tudi trnjeva, kako težko se pride do kruha.

     Po prejemu hostije se obrnem in grem po cerkvi nazaj v svojo klop. Radovedno pogledam proti koru, da vidim, kdo so ti pevci, ki tako čudovito pojejo. Večinoma so sami mladi pevci. Pri številu sem se pa kar zmotil, saj sem mislil, da jih je mnogo več. Kakšno napako delamo ko pravimo: „Pa ta naša mladina!“ Pred oltarjem mlade ministrantke in ministranti, ki tako spoštljivo in resno opravljajo svojo ministrantsko službo, na koru tudi mladina, ki uporablja svoj lepi glas, vernikom v veselje in Bogu na čast. To napravi le dobra verska vzgoja doma in pravi vodnik, ki vodi mladino. Mala črešnjiška fara premore oboje.

     Po sveti maši se zunaj malo zaustavim in opazujem, kako verniki počasi zapuščajo svetišče. Malo še zunaj drug z drugim pokramljajo in počasi izginjajo s svojimi avtomobili domov …

Spomnim se pregovora, ki pravi:

Ne spreminjajo se časi,

ampak ljudje!“

Ne, to ne velja za črešnjiško faro. Tukaj se tudi ljudje niso spremenili!

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante