Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

URA TEČE NIČ NE REČE-PANTA REI

 

Grški pregovor pravi: “PANTA REI“, kar pomeni „VSE TEČE“, oziroma po slovensko: “URA TEČE, NIČ NE REČE, TIKA TAKA NIČ NE ČAKA“. Vsak trenutek predstavi „novi čas“ in nas spomni na čas, ki je že v preteklosti.

         Na svetovnem odru, na političnem, gospodarskem in na verskem področju veliko teče v negativno stran. Zemlja izgublja obličje, ki ji ga je Bog dal ob stvarjenju. In vendar bi Bog lahko vse obrnil v dobro, če bi ga prosili: „Pošlji Svetega Duha in obnovil boš obličje zemlje“.

        Tudi v družinah se kaj dogaja: včasih je kaj lepega, včasih pa tudi kaj grenkega in žalostnega. Enako je tudi z verskim življenjem po župnijah. Po nekod vse cveti, je versko življenje živo, drugje pa se kaže neke vrste verska utrujenost in stagnizacija. Trenutno je tudi čas, ko nekatere župnije zaradi velikega pomanjkanja duhovnikov izgubijo nepričakovano svojega dušnega pastirja in sosednji župnik dobi v upravo še eno župnijo. Ja vse teče in se spreminja.........

 

ŽUPNIJA SVETINA

 

Gospod škof dr. Stanislav Lipovšek me je vprašal, če bi za eno leto od 1. avgusta 2014 do 1. avgusta 2015 lahko prevzel v soupravo župnijo Svetina. Trenutno ima namreč velike težave z zasedbo župnij in (stanje se bo verjetno še poslabšalo). Jaz ostanem župnik v Črešnjicah, v župniji Svetina pa sem župnijski upravitelj. Jaz težko rečem „Ne“. Navadno rečem „Da“, če je nekdo v sili in potrebi. Tako sem tudi sedaj gospodu škofu rekel :“da sprejmem še župnijo Svetina.“ Bog mi daje še toliko telesne in duševne moči, da bom to nalogo rad izvrševal.

Čas bom izkoristil tako, da nobeden nebo prikrajšan. Skušal bom vestno opraviti vso dušnopastirsko delo, ki ga je dolžan opraviti dušni pastir. Seveda bo nastalo nekaj sprememb.

          Tako bo v Črešnjicah ob nedeljah samo ena sveta maša in sicer ob 8.30 uri. Bodo pa tudi izjeme n.pr. 5. oktobra na ROŽNOVENSKO NEDELJO itd. (Vse podrobnosti lahko še razberete v Župnijskem pismu Črešnjice“, ki ga lahko dobite v cerkvi, pri meni, ali razberete na tej internetni strani)

            

DRAGI MOJI ČREŠNJIŠKI ŽUPLJANI

 

Jaz vas imam rad in si želim, da bi tudi vi postajali vedno bolj goreči in vestni kristjani. V eni prošnji pri maši beremo: „Gospod daj, da bomo tako živeli, da bomo vredni se imenovati za kristjane“! In to bomo, če bomo skušali živeti po Jezusovih besedah in če bomo izpolnjevali največjo in najvažnejšo zapoved:

            „Spoštuj Gospodov dan“ in če bomo poslušni Jezusovemu testamentu pri Zadnji večerji: „To delajte v moj spomin“!

          Tako bi bil vesel, da bi si tudi ob delavnikih vzeli čas in prišli k sveti maši!

 

         Vaš dušni pastir dr. Vinko Kraljič

 

 

Sedaj pa še nekaj o moji začasni dodatni

ŽUPNIJI S V E T I N A

 

SVETINA

Župnija Svetina

Prva sporočila o Svetini segajo še v srednji vek. V celjskem urbarju iz leta 1480 se omenja vas Pri vseh svetnikih, cerkev Marije Snežne na Svetini pa naj bi bila zagotovo  zgrajena pred tem letom.
        Gorska vasica Svetina leži na nadmorski višini 683m. Sredi vasi stoji starodavna romarska cerkev Matere božje. Do vasi, katere prebivalci se še vedno delno ukvarjajo s poljedelstvom in gozdarstvom pridemo po več poteh. Planinci uporabljajo staro pešpot iz Celja skozi Pečovnik in »Hudičev graben« preko Celjske koče do Svetine, večina pa se raje odloči za cesto iz Celja skozi Štore, mimo zaselka Šentjanž, kjer stoji cerkev Sv. Janeza Krstnika in kjer so opazni sledovi gradu Prožin. Ravno tako je lepo vzdrževana cesta iz Laškega skozi Jagoče in Doblatino.
        Svetina je razložena hribovska vas, hiše so razsute po zložnih pobočjih med Romanacami in Velikim vrhom.
       Naselje zagledamo že od daleč, veduto obvladuje mogočna Marijina cerkev,  ki je že nekdaj slovela kot božja pot in jo ljudje še danes radi obiskujejo. Več tisoč romarjev pride na Svetino prvo nedeljo v avgustu, ko je največja zunanja slovesnost s procesijo po vasi in nošnjo Marijinega kipa.

 

ŽUPNIJSKA CERKEV MARIJE SNEŽNE V SVETINI

 

Župnijska cerkev

Cerkev Marije snežne stoji na rahli vzpetini sredi naselja in nas že na prvi pogled pritegne s preprosto kubično obliko in dominantnim zvonikom. Zidana je iz kamna in neometana. Ker je pokrita s skrilom, se njena prvinskost uveljavlja. Sestavlja jo zvonik, prezbiterij in zakristijski stolp, na zahodu pa pred velikim vhodom, je prizidana manjša lopa. Zvonik je postavljen na talni ploskvi, ki ima obliko pravilnega četverokotnika, v drugem nadstropju pa preide v osmerokotnik in se nato požene k višku. Piramidasto kapo so leta 2007 ponovno pokrili s skrilom, saj je bila vmesna kritina - lesene deščice – le začasna. Na vhodni strani, ki ima bogato profiliran gotski portal je še okrogla gotska lina ob njej pa dve manjši pravokotni okenci. Portal in svetlobne odprtine oklepa kamniten slavolok s posnetimi robovi, vpet v steno.

        V spodnjem delu zvonika so ozke svetlobne line, v prvem nadstropju južne stene pa je gotsko okno, ki je v stoletjih izgubilo krogovičje. V vrhnjih, osmerokotnih nadstropjih so sredi vogalnih sten velike pozno srednjeveške ključaste strelnice. Lopa pod zvonikom je baročna. Na vzhodu se brez vmesne ladje prislanja k zvoniku preprost podolžen prezbiterij, ki je na koncu tristrano sklenjen. Zakristijski stolp je dvonadstropen, okna v pritličju so manjša, v nadstropju pa so ohranjena pravokotna – gotska okenca s prirezanimi robovi.

          Notranjščina cerkve napravi na obiskovalce izreden vtis. Prostor preprostih oblik je čist v izrazu, vnesen in umirjen hkrati. Razdeljen je v prezbiterij in zvonico, ki rabi kot ladja. Prezbiterij je enoten, pravokoten, na vzhodni strani pa tristrano sklenjen.
         Notranjščina cerkve je danes vsa bela, takšna, kot je bila nekoč. Večji del opreme v svetinski cerkvi je baročen. Velik oltar je dvonadstropen in bogato okrašen.
        Slog arhitekture in njenih kamnoseških členov se ujema s sporočeno letnico pred 1408. Okras prezbiterija, ki ga prepisujemo kamnoseški delavnici kaže na nastanek v 80-tih letih 15. Stoletja. V cerkvi je sklepnik s podobo matere božje in grbom Andreja Hohenwarterja., kar dokazuje, da je omenjeni v zahvalo za rešitev iz ujetništva dal pozidati omenjeno svetišče. Obnova cerkve Marije Snežne poteka že vse od leta 1966 z manjšimi presledki in skuša stavbi kar se le da v največji meri vrniti njeno prvotno podobo.

GLAVNI OLTAR
MARIJA SNEŽNA

VESELA NOVICA

Po več desetletjih zaprtja cerkve sv. Križa na Svetini je v letu 2013 cerkev obnovljena in zopet služi svojemu namenu. 

Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante