Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Novice iz domačih krajev

Graščina Sternstein Frankolovo

Z gradovi in graščinami je močno povezana preteklost naše dežele. Če so gradovi nastajali od 11. stoletja dalje, v času fevdalizma, in so služili predvsem v obrambne namene, so se graščine začele pojavljati šele od 16. stoletja dalje, to je od takrat, ko je prenehala nevarnost napadov Turkov in so bile zato zgrajene na lažje dostopnih krajih, brez obrambnih jaškov in obzidij. Na območju današnje občine Vojnik se že v 15. in 16. stoletju nastale kar tri graščine: v Socki graščina Ained, v Višnji vasi graščina Tabor - Weichselstatten in na Frankolovem graščina Sternstein.

         Graščina Sternstein Frankolovo se prvič omenja že leta 1580 kot »Das Gebeu und gemauerte Stockh am Rephuenhof in der Eng gelegen«. Bila je podložna lindeškemu gradu. Prvi lastnik je bil Hans Seidel, od leta 1604 pa je bila lastnica njegova hči Elizabeta, soproga Seifrieda pl. Gaisrucka. V obdobju do leta 1881 se je menjalo več kot 20 lastnikov, zadnji lastniki so bili Angleži Fabri, od leta 1881 Alice Frančiška Faber, soproga angleškega konzula z Reke, nato pa do druge svetovne vojne Jurij Sydnej Faber. Po drugi svetovni vojni in vse do danes so v graščini stanovanja.

        V okolici graščine je bil že v 18. stoletju urejen lep park in vrtovi, postavljeno je bilo gospodarsko poslopje in že pred letom 1724 je bila postavljena kapela sv. Trojice, v kateri so vse do leta 1787 opravljali službo božjo. Ko pa so v naselju leta 1788/89 pozidali novo župnijsko cerkev (posvečena 30. avgusta 1789), so leta 1862 podrli graščinsko kapelo in material porabili za zidavo šole.

          Arhitekturna zasnova graščine je pravokotna, na vzhodni strani sta bila dodana neenaka stolpiča, na zahodni strani pa je bila prizidana neogotska kapela s stolpičem. V notranjosti graščine, ki je bila večkrat predelana (nazadnje jo je leta 1876 temeljito predelal Kamilo grof Aichelburg), je bila pred drugo svetovno vojno bogata knjižnica in zbirka starin. 

      Danes od nekdaj bogatih zbirk in knjižnice ni ostalo ničesar, stanovanja v graščini so v zasebni lasti, v graščinskem parku se je uredil prostor s paviljonom za društvene prireditve, za urejen park in gredice pa skrbijo člani TD Frankolovo in delavci režijskega obrata Občine Vojnik. 

           Tekst in grafika: Jože Žlaus

Slovenska ljudska glasba je pravi zaklad 

Anton Gregorc

 

Letošnji prejemnik priznanja
za življenjsko delo na področju kulture je Anton Gregorc. Frankolovčan, ki je že od zibelke naprej povezan z glasbo in njenim ustvarjanjem. Pomembno je zaznamoval kulturno področje Frankolovega.

Sonce Petovione – roman p. Branka Cestnika

   Na Frankolovem smo se 8. februarja zbrali prešerni praznovalci kulture in dan praznovali s knjigo. Domača društva, župnijski svet in najstarejša slovenska založba – Mohorjeva družba iz Celja – smo stopili skupaj in pripravili svojstven kulturni dogodek. Glavni krivec zanj je pater Branko Cestnik, ki je predstavil svojo knjigo, leposlovni in romaneskni prvenec »Sonce Petovione«, ki govori o prihodu krščanstva na Ptuj in na slovenska tla. Del zgodbe se »pelje« tudi skozi naš kraj. 

    Duhovnika in frankolovskega župnika p. Branka Cestnika, ni treba posebej predstavljati. Dobro je poznan kot pisec, komentator in kolumnist v katoliških in drugih medijih. Je reden kolumnist pri tedniku Družina in mesečniku Ognjišče, urednik revije Cerkev danes in zelo aktiven pisec spletnega dnevnika, ki je že lani presegel milijon ogledov.

    Sonce Petovione je zgodovinski roman, ki v največji možni meri temelji na dejstvih. Nekaj vsebine je, kot pri vsakem romanu, plod avtorjeve domišljije. P. Cestnik pravi, da je odločitev padla na Konjiški gori. »Ne vem, zakaj sem na sprehod vzel s seboj knjigo prof. Metoda Benedika Krščanstvo na Slovenskem. Pri Štepihu sem jo bral in šokiral me je stavek, ki pravi, da je krščanstvo prišlo na Ptuj in v slovenski prostor pred letom 200. Od takrat se nit krščanske vere do danes ni izgubila. Ob tem stavku sem se odločil za pisanje knjige.« Zbral, raziskal in preučil je ogromno zgodovinskega gradiva in si nabral dovolj trdnih temeljev za pisanje. Po treh letih je knjiga ugledala luč sveta. »S tem romanom spoznamo eno liso, česar ne vemo o zgodovini krščanstva na našem ozemlju. Najtežji del romana ni zgodba (ljubezen, selitev, vojna), ampak rekonstrukcija rimskih časov (cest, oblačil, kaj so jedli, pili, kako so se nazivali itd.),« dodaja avtor.

     Roman je izdala Celjska Mohorjeva družba. Njena ravnateljica dr. Tanja Ozvatič je ob tej priliki predstavila poslanstvo Mohorjeve in pomen knjige za slovenski narod. Med mnoga najimenitnejša avtorska imena je uvrstila tudi p. Cestnika in dodala: »Sonce Petovione ni preprosto branje in zahteva nekaj koncentracije. Smo pa nanj izredno ponosni in je veliko delo za slovenski narod.« Veliko hvaležnost, zahvalo in ponos je p. Cestniku v imenu krajanov in župljanov izrekel tudi predsednik prosvetnega društva in predsednik krajevne skupnosti Frankolovo Dušan Horvat.

   Z avtorjem knjige se je pogovarjal moderator Janez Karo, »varovala" pa sta ju poveljnik rimske legije (Gašper Birk) in rimska vestalka (Ana Žohar). Sogovornika sta z iskrivo in duhovito predstavitvijo navdušila zbrane, da so dvorano gasilskega doma zapustili s knjigo v rokah. Za glasbeni predah med pogovorom sta poskrbeli Klementina Selčan in Patricija Jakop ter Kvartet Frankolovo. »Gostinski del« večera je bil v domeni domačih gospodinj in vinogradnikov ter Gostilne Turist.

         Tekst: Sonja Jakop

          Foto: Dolfi Jakop

Antonu Gregorcu priznanje za življenjsko delo na področju kulture

Anton GREGORC iz Belega Potoka pri Frankolovem Prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju kulture v letu 2020. Anton Gregorc je Frankolovo zaznamoval s svojim raznovrstnim delovanjem na področju kulture, še zlasti ga vse življene spremlja prepevanje v različnih oblikah in pevskih sestavih. Domača pesem mu je bila položena tako rekoč že v zibelko, saj izhaja družine, kjer se je veliko in lepo pelo. 

      V zborovsko petje se je vključil že v osnovni šoli in še zelo mlad se je izoblikoval v zanesljivega pevca s svetlim tenorskim glasom. Želja po petju ga je kot 20-letnega mladeniča, leta 1964, pripeljala k Moškemu pevskemu zboru Svoboda Celje. Istega leta so štirje pevci, vključno s Tonetom, ustanovili Vokalni kvartet Vasovalci. Že leto po ustanovitvi  so dosegli 1. mesto na oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Ljubljani. S tem uspehom je kvartet postal prepoznaven, kar ga je popeljalo v narodno zabavne vode. Kot vokalna skupina so sodelovali z Otom Romom, Slavkom Štajnerjem ter Borisom Terglavom, s slednjim so leta 1971 posneli prvo »long play« ploščo. Prav takrat je zaradi menjave pevcev pristopil k kasneje zelo uspešnemu in izredno dejavnemu Vokalnemu kvartetu Frankolovčani, v njem je prepeval dve desetletji, oz. do konca delovanja. Frankolovčani so v sodelovanju z Ansamblom Vikija Ašiča posneli 2 »long play« plošči, z njim večkrat nastopili na števerjanskem in ptujskem festivalu in osvojili Orfejevo zlato značko. Kvartet in kasneje kot kvintet Frankolovčani so na RTV Slovenija posneli 3 samostojne oddaje in 3 samostojne kasete. Nastopali so v vseh državah takratne Jugoslavije, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Madžarski. Nekaj projektov so naredili tudi z Ansamblom Francija Zemeta in Veselimi Libojčani.  

    Gospod Tone je eden izmed ustanovnih članov moškega pevskega zbora Anton Bezenšek Frankolovo, ki je že slavil 45 let obstoja. Z nekajletno vmesno prekinitvijo v tem zboru prepeva še danes. Prepeva tudi v cerkvenem pevskem zboru v domači župniji. Med drugim je 26 let prepeval tudi v Moškem komornem zboru Celje. Je pobudnik in član vokalne skupine Bratje Gregorc, sedaj Družine Gregorc, ki ohranja in oživlja že pozabljeno ljudsko pesem. Gospod Tone neguje preteklost in ima oči zazrte v prihodnost. V svoji zbirki, ki jo še dopolnjuje, ima namreč bogato zakladnico že davno pozabljenih besedil ljudskih pesmi, ki jih Gregorčevi postopoma oživljajo in prenašajo na mladi rod, na svoje potomce.

   Je človek z vizijo, ki mu je še kako mar za razvoj kulturnega dogajanja v kraju in širše. V preteklosti je bil kar 15 let član izvršnega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Celje, v kateri je uspešno zastopal interese Frankolovega na kulturnem področju. V mozaik kulturnega življenja je vgrajeval svoje kamenčke tudi kot večletni predsednik Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo, še vedno je tvorni član izvršnega odbora tega društva. Njegove ideje, pobude, pa tudi dobronamerne kritike, so cenjene in vedno dobrodošle. Redno spremlja narodno-zabavno sceno in je kot njen dober poznavalec eden izmed glavnih akterjev tradicionalnega in zelo priljubljenega koncerta »Ostanimo prijatelji«, ki že 29 let poteka pod okriljem Prosvetnega društva Anton Bezenšek. Kot sam pravi, mu je vsak projekt, nastop, ali dogodek v zvezi s pesmijo in glasbo v veselje in v izziv. Kot zanesljiv in odgovoren človek, pevec ali organizator, je naštetemu udejstvovanju namenil in še namenja dobršen delež svojega časa. 

    V preteklosti je bil aktiven tudi na področju političnega življenja v kraju in občini. Bil je predsednik in podpredsednik krajevne skupnosti Frankolovo, član sveta občine Vojnik, predsednik komisije za socialna vprašanja in nenazadnje tudi pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez občine Vojnik. 

   Zaradi naštetih in mnogih nenaštetih zaslug je bil imenovan za častnega člana Prosvetnega društva Anton Bezenšek. Prav tako je dobitnik zlate Gallusove značke za dolgoletni pevski staž, nosilec zlate Orfejeve značke iz ptujskega festivala, nosilec posebnega priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za 50 let petja in prejemnik zlatega grba občine Vojnik.

     Občinski svet Občine Vojnik podeljuje gospodu Antonu Gregorcu priznanje za življenjsko delo na področju kulture. 

       Povzela: Lea Sreš

      Foto: Matjaž Jambriško

Pomembne so besede: prosim, oprosti in hvala 

    Prejemnik zlatega vojniškega grba je Dušan Horvat s Frankolovega. Zaslužil si ga je z večletnim vodenjem Sveta KS Frankolovo, s predsedovanjem Prosvetnemu društvu Anton Bezenšek Frankolovo. Brez njegovega sodelovanja ne mine tudi organizacija priljubljene prireditve Ostanimo prijatelji. Je človek, ki rad priskoči na pomoč sokrajanom, drugim društvom in organizacijam v kraju. 

Nagrada mu je v velik ponos 

      »Del tega grba je tudi od ljudi, s katerimi sem sodeloval. Če ne bi bilo sodelovanja med vsemi, grba ne bi dobil,« je povedal Horvat. Največ mu pomeni, da je imel dober občutek po prijetju nagrade, da si je nagrado tudi zaslužil. Ponosen je tudi na to, da je ohranil dobre odnose z ljudmi. Horvat je poudaril, da je to priznanje, ki ga dobiš enkrat v življenju. Predstavlja tudi odgovornost, saj je po tem treba naprej dobro in odgovorno delati. Se še bolj dokazati. Kot gradbenik in zaposleni v komunalnem podjetju Nivo Eko so mu komunalna in podobna vprašanja, s katerimi se sooča kot predsednik krajevne skupnosti, blizu. Funkcija mu je bila zaupana leta 2002. Horvat je povedal, da je vesel, da se člani sveta KS dobro razumejo med sabo, da je z vsemi delal pošteno. »Kot član KS sem ponosen na vse, kar smo do zdaj naredili,« je povedal nagrajenec. Poskrbeli so za vodovodno oskrbo, asfaltirali veliko cest. Še veliko pa lahko skupaj postorijo.Trenutno je po besedah Dušana Horvata največja naložba vrtec. »To je zelo pomembna naložba, saj je vrtec, poleg osnovne šole, osnova za obstoj kraja. Če bomo delali na infrastrukturi, bo kraj tudi zanimiv za prebivalce,« je poudaril Horvat.

Bogato kulturno sodelovanje 

   Pomemben del Dušanovega življenja zavzema Prosvetno društvo Anton Bezenšek, katerega predsednik je že od leta 1994. Začel je kot igralec v dramski skupini. Društvo je zelo dejavno v kraju in okolici. Horvat rad dela v društvu, saj so člani homogeni in se razumejo. Ponosen je na vse dejavnosti, ki jih izvajajo, na vsa gostovanja in prireditve. Žena Tatjana ve, da Dušana med 1. decembrom in 1. marcem ni doma. Najprej s člani prosvetnega društva po kraju prodajajo koledarje, po novem letu se začne iskanje pokroviteljev za prireditev Ostanimo prijatelji. »To je prireditev, ki ima tradicijo. Kar je najpomembnejše za uspešno izpeljano prireditev,« je poudaril Horvat. Gre tudi za pomemben vir prihodka za društvo, da lahko izpeljejo tudi vse druge dejavnosti. Pomemben dosežek za društvo
je bila tudi postavitev doprsnega kipa profesorja Antona Bezenška ob njegovi 160. obletnici rojstva pred osnovno šolo na Frankolovem. Ta od leta 2014 nosi tudi njegovo ime. Kot je povedal Horvat, so veliko naredili za povezavo z Bolgarijo in tamkajšnjim stenografskim društvom in ljudmi iz Plodiva, kjer je bil profesor Bezenšek zelo čislan. »Vsakič, ko se peljem mimo kipa, sem ponosen, da smo izvedli ta korak,« je zaupal Horvat. Posebno mesto ima tudi cerkev svete Trojice na Gojki, katere prvi sosed je. Od leta 2005 je tudi član župnijskega pastoralnega sveta župnije Frankolovo, je strokovni član odbora pri obnovi in vzdrževanju cerkvenih objektov na Frankolovem. Na splošno pa z župnijo zelo dobro sodeluje. 

Najpomembnejša je podpora 

    Za usklajevanje službenih obveznosti in drugih dejavnosti je potrebna volja. Horvat je poudaril, da ne bi zmogel vseh teh dejavnosti, če ne bi imel neizmerne podpore in razumevanja domačih, žene in otrok. »Velikokrat se zgodi, da ko pridem domov iz službe, okoli pol petih, petih, pojem kosilo in že spet grem,« je povedal Horvat, ki je ob vseh obveznostih bolj malo doma. Je tudi ustanovni član Vinogradniško-vinarskega društva Vojnik. Delo v vinogradu ima rad in ga sprosti, če le ima čas, da se odpravi na delo vanj. Pri obdelovanju pa mu veliko pomaga družina. Na leto si privošči teden dni dopusta, več mu niti ne ustreza, saj ga stalno ženejo druge stvari. Dodal je, da bo prišel čas, ko se bo umiril, vendar ima za zdaj še zadosti energije in volje za delo. Vsako funkcijo, ki jo sprejme, jemlje resno in se po najboljših močeh trudi, da naredi največ zanjo. Povedal je, da če bo le zdrav, bo še delal, saj dela z veseljem. Veliko mu pomeni tudi to, da lahko kaj dobrega naredi za sosede, sorodnike in prijatelje. »Pomembne so mi tri besede: prosim, oprosti in hvala. Besed, ki jih je treba uporabljati vsepovsod; doma, v službi, društvu,« je poudaril Horvat. 

        Tekst: Klara Podergajs, foto: Matjaž Jambriško 

Ogledalo, občina Vojnik

Štev.127,12. december 2019

Ambroževa sv. maša na Frankolovem 

V organizaciji Čebelarskega društva Vojnik je bila 7. decembra 2019 Ambroževa sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem.

Sveti Ambrož je zavetnik čebel, čebelarjev, izdelovalcev sveč in vseh, ki delajo z voskom, zavetnik beračev, mesta Milano ter zavetnik domačih živali. Sveti Ambrož je umrl leta 397 v Milanu, njegovo truplo pa leži na ogled skupaj s svetima Gervazijem in Protazijem v kripti cerkve sv. Ambroža, kjer ga letno obišče in k njemu moli na tisoče ljudi. (Povzetek Aleteia)

          Te sv. maše so se na povabilo ČD Vojnik udeležili predstavniki okoliških ČD s prapori, župan Občine Vojnik Branko Petre, podporniki ČD Vojnik, čebelarji -člani društva in domačini. 

Proti kraju cerkvenega obreda je navzoče nagovoril naš čebelar Karel Blazinšek. Skupaj s Petrom Babnikom,  predsednikom ČD Vojnik sta obdarila z Miklavževimi darili gospoda Cestnika in pevce, ki so nam popestrili sv. mašo z lepim petjem.

         Po blagoslovu smo se srečali še v dvorani gostišča Turist in ob prigrizku in dobri kapljici zaključili sobotni Ambrožev večer.

Hvala vsem, za udeležbo, skrbnim ljudem za pomoč pri peki peciva pri organizaciji in aranžiranju v cerkvi in v gostilni Turist, Franciju za prijeten topel prostor.

       Tekst: Martin Goleš

       Foto: Olesea Potočnik

Srečanje starejših na Frankolovem

Med dogodki ob praznovanju krajanov KS Frankolovo je bilo tudi srečanje starejših krajanov. Dogodek so 23. maja 2019 pripravili KS Frankolovo, KO RK Frankolovo in Karitas Frankolovo. Po maši, ki jo je vodil dr. Vinko Kraljič, so se družili. 

        Lea Sreš

Bezenškov zbor osvojil mednarodno lovoriko

V dneh od 8. do 11. junija 2017 se je Moški pevski zbor Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo pod vodstvom zborovodje Matevža Pušnika udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Cracovia Cantans v Krakovu na Poljskem. Domov so se pevci vrnili bogatejši za novo mednarodno izkušnjo, osvojili so 3. mesto v kategoriji ljudskih in popularnih pesmi.

     Bezenškovi fantje, željni novih izzivov, so se lani prijavili na omenjeno pevsko tekmovanje. Kot pravijo poznavalci, je velik uspeh že to, da so bili sprejeti na tekmovalni oder, ki po zahtevnosti presega marsikatero sorodno tekmovanje mednarodnega značaja. Pomerili so se v široki konkurenci z moškimi, mešanimi in ženskimi zbori iz Evrope in Azije, celo iz daljne Indonezije. Slovenske barve sta v drugih kategorijah v Krakovu zastopala še Akademski zbor France Prešeren iz Kranja in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra, ki sta se prav tako vračala domov z osvojenimi odličji. To je dokaz, da slovenski ljubiteljski zbori dosegajo kakovost, ki se uspešno kosa z najboljšimi v mednarodnem merilu. Čeprav frankolovski pevci v prvi vrsti pojo za lastno veselje, so si tokrat znova zastavili visok cilj. Osvojena lovorika je rezultat zavzetega dela minule pevske sezone, bolj zgoščenih pevskih vaj od običajnih sezon, piljenja tekmovalnih partitur ter korajže in strokovnosti zborovodje. Najnovejši dosežek bronastega sijaja zdaj izpopolnjuje »osebno« izkaznico Bezenškovega zbora, v kateri so že usidrana pred leti pridobljena mednarodna priznanja. Frankolovski pevci so tudi poskrbeli, da je ob razglasitvi priznanj vseh treh slovenskih zborov v dvorani krakovske filharmonije ponosno plapolala slovenska zastava. Veselje nad doseženim je ob koncu ceremonialnega dela prepričljivo okronal še zborovodja Matevž: »Fantje, zmagali smo!«

    Ob vseh pevskih obveznostih je bilo v štirih dneh življenja v Krakovu dovolj priložnosti za druženje in ogled turističnih zanimivosti. Če je koncentracijsko taborišče v Auschwitzu na vse vrglo kruto podobo človeške zlobe, bo ostal prijeten spomin na vse drugo videno, slišano in doživeto. Ob vsem tem pa lahko spregledamo nekatere organizacijske pomanjkljivosti izven samega tekmovanja, te obveznosti pa gostiteljem niso šle najbolje od rok.

 

       Tekst: Sonja Jakop

       Foto: Patricija Jakop

                             MojaObčina.si Vojnik

Družina Gregorc in predstavniki Frankolovega v Ljubljani

 

Pevci Družine Gregorc, predstavniki Prosvetnega društva Anton Bezenšek in Osnovne šole Antona Bezenška s Frankolovega, so se prejšnji teden na povabilo Narodne in univerzitetne knjižnice ter Veleposlaništva Republike Bolgarije v Ljubljani udeležili prav posebnega dogodka

       V počastitev dneva slovanskih prosvetljencev Cirila in Metoda in ob dnevu slovanske abecede ter bolgarske prosvete in kulture so namreč v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice pripravili predstavitev prevodov knjig pesniške zbirke Erotika Ivana Cankarja ter Rapsodije bolgarskega goslarja, to je zbornik bolgarsko obarvanih del književnika Antona Aškerca.

      Dela je prevedel prof. Ljudmil Dimitrov, ki je obenem velik prijatelj Frankolovčanov in zelo ceni delo njihovega rojaka Antona Bezenška. Prav prof. Ljudmil Dimitrov si je zaželel, da bi v kulturnem programu ob predstavitvi prevodov zapeli pevci Družina Gregorc, za kar so bili seveda zelo počaščeni. Na koncu sta zbrane nagovorila in prof. Dimitrovu izročila simbolično darilo predsednik Prosvetnega društva Anton Bezenšek, Dušan Horvat, ter ravnateljica Osnovne šole Antona Bezenška Frankolovo, Marjana Šoš

      Ob branju ter poslušanju pesmi in njihovih bolgarskih prevodov se je v prostorih čitalnice, opremljene s starim pohištvom in starimi portreti, vitrinami s starimi knjigami in rokopisi, čas neopazno zavrtel nazaj; v čase, ko so se prav v teh prostorih zbirali tisti, ki jim je bila ljuba slovenska beseda ter so, tako kot danes mi, poslušali in občudovali umetnost zlaganja besed v verze in to v dveh sorodnih, slovanskih jezikih.

         Tekst in foto: Elči Gregorc

Žalna komemoracija na Stranicah

Nadja Korošec, povezovalka programa na komemoraciji, je podoživela dogodke z 12. februarja 1945, ko je na Stranicah okupator izvedel enega svojih najhujših zločinov. Na ta dan so na tem mestu umrli sanje, pravica, dostojanstvo. Umrla je pesem in smeh … duše ljudi, ki so bile priče zločinu. Poudarila je potrebo po negovanju dobrega v ljudeh in potrebo po globokem spominu na dogodke iz Stranic, naj ostaneta spomin in opomin. Letošnja nosilka komemoracije je bila Občina Vitanje.

  Žalne komemoracije so se udeležili, poleg velikega števila sorodnikov in članov borčevskih organizacij, še državni sekretar Tadej Slapnik, poslanec Bojan Podkrajšek, župani Boris Podvršnik, Miran Gorinšek, Mirko Polutnik in Branko Petre, podžupan Ivan Jelen, Emilijan Fijavž, Dušan Hrovat, France Križanič, celjski škof Stanislav Lipovšek in Peter Leskovar. S svojimi prapori in predstavniki organizacij so spomin umrlih počastili predstavniki območnih in krajevnih združenj borcev za vrednote NOB, predstavniki območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo in         Veteranskega društva Sever za celjsko območje, pohodniki.

    Po kratki učni uri zgodovine, v kateri je slavnostni govornik Tadej Slapnik nazorno in doživeto ovrednotil dogodek izpred 72 let, so predstavniki vseh organizacij položili vence. V lepem kulturnem programu so nastopili pevci moškega pevskega zbora iz Vitanja, častna straža garde Slovenske vojske in trobilski kvartet. Molitev za umrle je daroval gospod Lipovšek ob pomoči g. Leskovarja.
                Tekst in foto: Lea Sreš

Jožef Gregorc prejel priznanje za življenjsko delo na področju kulture

Na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega  praznika so podelili priznanje za življenjsko delo na področju kulture v Občini Vojnik za leto 2017. letošnji nagrajenec je gospod Jožef Gregorc iz Bezenškovega Bukovja pri Frankolovem.

        Jože še danes, kljub več kot osmim križem, aktivno prepeva pri štirih zborih: moškem zboru iz Frankolovega, katerega je bil tudi med ustanovnimi člani, od leta 1946 prepeva v mešanem cerkvenem zboru, je član mešanega zbora vojniških upokojencev, z bratom, nečaki in vnukom pa prepeva v pevskem sekstetu Družina Gregorc. Je častni član Prosvetnega društva Anton Bezenšek, najstarejši član PGD Frankolovo ter prejemnik številnih gasilskih in pevskih priznanj. Najbolj je seveda ponosen na Zlati grb občine Vojnik iz leta 2003 in bronastega, ki ga je pred leti prejel s pevci skupine Bratje Gregorc.

      Slavnostni govornik: slovenski pisatelj in dramatik Tone Partljič.

             Iskrene čestitke.

                              MojaObčina.si Vojnik 

Iz graščinskega hleva do sodobnega gasilskega doma

 

    Člani Prostovoljnega gasilskega društva Frankolovo so si zamislili veseli december malo drugače. Poleg vseh pričakovanj, ki se nam v tem času vrtijo v glavi, so pričakovali več. In dočakali. Praznovali so 70-letnico delovanja društva in dobili novo vozilo za prevoz moštva, že sredi leta pa so predali v uporabo novo dvorano.

    Na jubilejni prireditvi, 10. decembra 2016, so uradno prevzeli v uporabo nov kombi znamke Volkswagen, ki ga je za gasilske namene nadgradilo podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone in je opremljen po vseh zahtevanih standardih. Z njim bodo nadomestili starega, ki je že dotrajan in ne zagotavlja več ustrezne varnosti. Da bi brez nevšečnosti in nesreč služil svojemu namenu, ga je p. Branko Cestnik blagoslovil. Župan občine Vojnik Branko Petre je ob jubileju gasilcem čestital za vsa plodna prizadevanja in izrazil veselje nad še enim uspelim projektom. Dobrih 57 tisoč evrov je bilo treba odšteti za novo pridobitev. Večinski delež je zagotovila občina, drugo so zbrali s prostovoljnimi prispevki in donacijami. Vsem krajanom in podjetnikom, še zlasti pa vsem 77 botrom, se za vsak prispevek zahvaljujejo z obljubo, da ne bodo nikomur odrekli pomoči takrat, ko jo bo potreboval.

    »Kombija smo veseli vsi krajani. Hvala vam! PGD Frankolovo je najštevilčnejše in najbolj dejavno društvo v kraju. Veseli smo tudi, da so se z ustanovitvijo GZ Vojnik-Dobrna razmere v vseh PGD-jih izboljšale, društva so dobro opremljena, vsa imajo podmladek,« je povedal predsednik KS Frankolovo, Dušan Horvat. Svečanost je potekala v družbi visokih gasilskih funkcionarjev na čelu s predsednikom GZ Slovenije, Bojanom Hrepevnikom, in predsednikom GZ Vojnik-Dobrna, Benom Podergajsom, ter drugih gostov. V kulturnem programu so sodelovali podmladek Godbe na pihala Nova Cerkev, Kvartet Frankolovo in citrarka Vanesa.

Predsednik PGD Frankolovo, Drago Brecl, je zavrtel kolo zgodovine od začetkov delovanja društva do danes. Vzponi in padci so pisali to dolgoletno zgodbo. Društvo leta 1946 ustanovijo krajani Srebot Janez, Založnik Ivan, Hrovat Rudi, Potočnik Konrad, Bračič Ivan in Korošec Ivan. V prvih dveh desetletjih s pomočjo prostovoljnih prispevkov in denarja, zasluženega z uprizarjanjem iger in prirejanjem pustovanj, veselic ipd., postopoma nabavljajo opremo in prvo motorno brizgalno. Z njo hitijo peš na prvi večji požar »marofa« pri Brišarjevih leta 1948, vendar vode iz preglobokega vodnjaka zaradi prekratkih cevi ne morejo črpati, učinkovita je šele pomoč že delujočih okoliških društev. Za leto 1960 načrtovana gradnja gasilskega doma pade v vodo. Sledi daljše mirovanje društva, leta 1972 dobi nov zagon, društvo zaznamujejo vsakoletne menjave vodstva, ureditev orodjarne v graščinskem hlevu in zelo aktivna moška in ženska desetina ter mladina. V letih 1976–1985 društvo hitro raste. Gasilci in KS Frankolovo odkupijo ukinjen obrat Obnove (1977) v Stražici 2 in si uredijo lastne prostore. Leta 1983 začnejo z razširitvijo in posodobitvijo doma, 40-letnico praznujejo z njegovo otvoritvijo. Društvo pridobi orodno vozilo in rabljeno cisterno. Pionirska desetina na tekmovanjih zaseda prva mesta. V naslednjih dveh desetletjih izboljšujejo avtomobilski park in opremo. Z vsemi razpoložljivimi tehničnimi in človeškimi viri leta 1990 sodelujejo v obsežnih poplavah na Celjskem. Ob prelomu tisočletja so bogatejši za nove naložbe v objekt in opremo. V času 2006–2016 dom temeljito obnovijo in uredijo veliko funkcionalno dvorano ter posodobijo vozni park. Tako v sedmih desetletjih pridejo iz graščinskega hleva do velikega in sodobno opremljenega gasilskega doma. Začnejo z dejavnostmi s področja družabnega življenja, najbolj popularne so butare velikanke in velikonočni pirhi z umetniškimi poslikavami.

    Ne glede na čase, ki so bili društvu naklonjeni ali ne, rdečo nit skozi vseh 70 let predstavlja dvoje: pripravljenost krajanov, da s prostovoljnimi denarnimi prispevki, znanjem in delom pomagajo graditi društvo, ter pripravljenost gasilcev za pomoč človeku, ko se zgodi kakšen nebodigatreba. Lepo je praznovati visok jubilej v času, ko je krivulja društvenih uspehov na izredno visoki ravni. Gasilci sami zase pravijo, da jim izzivov in idej za naprej ne manjka. Ali kot je rekel predsednik GZ Vojnik-Dobrna, so frankolovski gasilci tisti, na katere lahko v GZ vedno računajo. Nanje pa računamo tudi vsi krajani, saj nesreča nikoli ne počiva in takrat so ti fantje zagotovo na pravem mestu.

       Tekst:Sonja Jakop

       Foto: Hari Ibrahimovič, Dolfi Jakop

                        MojaObčina.si Vojnik

Andreja Stopar, Viktor Štokojnik in Dušan Horvat – polaganje venca

Komemoracija na Stranicah

V ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 11. uri sta Občina Zreče in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev organizirala slovesno komemoracijo na prireditvenem prostoru pri grobovih 100 frankolovskih žrtev na Stranicah. Žalne vence so položili predstavniki borčevskih, občinskih in veteranskih organizacij. Slavnostni govornik je bil minister Boris Koprivnikar.

        Tekst in foto: Lea Sreš

                               MojaObčina.si Vojnik

Priznanje Prosvetnemu društvu Anton Bezenšek Frankolovo

V prvi polovici meseca julija sem od predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja dobil vabilo na svečano večerjo v čast njegovi ekscelenci, predsedniku Republike Bolgarije gospodu Rosnu Plevnelievu, ki je bil na enodnevnem obisku v Sloveniji.

Naše društvo je v zadnjih desetih letih delovanja posvečalo veliko dejavnosti sodelovanju s prijatelji iz Bolgarije, kjer je deloval naš rojak, profesor Anton Bezenšek. Od leta 2006, ko smo člani društva obiskali Bolgarijo, se je naše prijateljevanje ob različnih priložnostih krepilo.

Veliko zaslug za vabilo na svečano večerjo imajo predstavniki stenografskega društva iz Bolgarije na čelu z gospodom Matevom Karamfilom, ki je stenograf v bolgarskem parlamentu.

Na svečani večerji, ki je bila 25. julija 2016, ob 19. uri na Gradu Brdo, sem bil v družbi izbranih gostov. Priznati moram, da mi je bilo v čast in ponos zastopati naše društvo. Člani se trudimo, da ohranjamo vez med Slovenijo in Bolgarijo na kulturnem področju.

Vabilo na svečano večerjo štejem za priznanje našemu društvu in spodbudo za nadaljevanje sodelovanja s prijatelji iz Bolgarije.

Tekst in foto: Dušan Horvat

Predsednik Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo Dušan Horvat, bivši predsednik Republike Slovenije Danilo Türk 

Dvorana bo v službi ljudstva

 

    Frankolovski gasilci so imeli pogum in korajžo. Že leta 1986 so začeli »tuhtati«, da bi obstoječi gasilski dom nadgradili z dvorano. Takratna »tuhtanja« so se hitro umirila, čez leta pa spet začela buriti njihove možgane. Od resne ideje do izvedbe je bilo treba »prebaviti« veliko vmesnih birokratskih, gradbenih in finančnih zalogajev. Končni rezultat je danes izredno lepa, prostorna in večnamensko uporabna dvorana, ki so jo njenemu namenu slovesno predali 10. junija 2016.

      Predsednik PGD Frankolovo, Drago Brecl, je ob otvoritvi povzel aktivnosti pred in ob izgradnji dvorane. Dela so potekala postopoma, v odvisnosti od razpoložljivega denarja. Tako so pred leti začeli z izgradnjo frčad, kasneje so dozidali vhod v zgornjo etažo in priročno delavnico. Šele za tem so se lotili dvorane, sanitarij in čajne kuhinje. Dvorano s pripadajočimi prostori so financirali z namenskim denarjem iz občinskega proračuna – ta je zadostoval za dobro polovico investicijskega vložka, drugo polovico pa so pokrili z zbranimi donacijami in prostovoljnimi prispevki. Ob vsem tem so člani PGD in tudi številni nečlani v objekt vložili skoraj 2.600 delovnih ur, to je kar 320 podarjenih »šihtov«. 

     Kot je bilo slišati na otvoritvi, bo nova lepotica v službi ljudstva. V njej bo možno izvajati razna izobraževanja, seminarje in sestanke za večje število udeležencev. Obljubljajo še, da bo dvorano možno najeti tudi za druge dogodke s primerno vsebino, vendar za zdaj še vseh možnosti koriščenja niso dorekli. Vsi zbrani so se v družbi najvidnejših predstavnikov gasilske zveze, občine, krajevne skupnosti, župnije in društev strinjali, da ta pridobitev predstavlja pomembno dodano vrednost za kraj in občino. Ker se je gradnja začela v času županovanja Bena Podergajsa, zaključila pod vodstvom župana Branka Petreta, na čelu izgradnje pa je ves čas skrbno bdel Drago Brecl, je svečani prerez traku pripadal tem trem. Po krajšem kulturnem programu, izrečenih zahvalah najzaslužnejšim akterjem in blagoslovu objekta smo si navzoči lahko ogledali notranjost dvorane, ki je ob tem velikem dogodku vabila tudi k okusno obloženi mizi. Rezultat tolikšnih prizadevanj, dela in skrbi je vredno proslaviti!

        Tekst: Sonja Jakop

          Foto: Hari 

                     MojaObčina.si Vojnik

Nekoč Loka in Sternstein, danes Frankolovo

   V četrtek 17. marca 2016, je bila odprta razstava starih motivov iz razglednic, fotografij in diapozitivov z naslovom »Nekoč Loka in Sternstein, danes Frankolovo« avtorja Jožeta Žlausa. V lepo urejeni veliki dvorani gostišča Turist in ob zvokih glasbenih skupin Kitarakon in Joškove bande smo se člani Turistično-kulturnega društva Globoče, povezovalka programa Marjana Šoš in lastnik gostilne Franci Kralj prestavili več kot stoletje v preteklost in podoživljali takratni utrip kraja Loka, Šternstein in Frankolovo. Ravnateljica OŠ Antona Bezenška Frankolovo Marjana Šoš je predstavila razstavo in avtorja razstave.

     Stara fotografija oz. razglednica ima svoj slikovno-sporočilni namen. Motiv na sliki čez desetletja obledi, sporočilo, napisano na zadnji strani, pa izgubi svojo aktualnost oz. vrednost. Kako zanimiva zna biti razglednica, ki je dolga leta ležala med starimi dokumenti na dnu zaprašenega predala in ko jo potegneš na plano in začneš sestavljati mozaik spominov na preteklost, kaj kmalu ugotoviš, da je bilo takrat, pred davnimi desetletji, prav tako lepo, morda še lepše … Čas je zabrisal spomine in ti so se ohranili le na fotografijah oz. razglednicah iz tistega časa, ko je bilo še vse drugače, in danes bi komaj prepoznali kraj, ki je čez stoletje dodobra spremenil svoj obraz.

      Jožetu Žlausu je uspelo v relativno kratkem času ustvariti obsežno zbirko razglednic, originalnih fotografij in diapozitivov še iz časa Avstro-Ogrske pa vse do 2. svetovne vojne, ko se je kraj imenoval Loka, večkrat tudi Sternstein, po letu 1955 pa se kraj preimenoval v Frankolovo. Razstavni motivi prikazujejo panoramo kraja z okolico in tudi posamezne predele vasi, gostilni Ojstrica (sedanji Turist) in Pri Šnabl, trgovino in mesnico pri Šnabl, avtobusno postajo Pri Šnabl, staro in novo šolo, mlin in še bi lahko naštevali. V stari stavbi nekdanjega podjetja Obnova je danes gasilski dom, v Bizlovem kamnolomu je bilo pred več kot 50 leti zaposlenih veliko domačinov, v graščinskem hlevu so bila stanovanja, verjetno pa so najbolj zanimivi motivi starega bazena, kjer je bilo v času kopalne sezone veliko kopalcev s Frankolovega in okolice.

      Kopije motivov iz razglednic, ki so tukaj razstavljene, so nekatere stare več kot 100 let, med najstarejšimi je zagotovo razglednica z likom prof. Antona Bezenška, ki je bila natisnjena pred letom 1899 in jo je založil in izdal profesorjev brat Dominik Bezenšek, trgovec, gostilničar in osrednja osebnost takratnega kraja. Pred drugo svetovno vojno je nastalo nekaj fotografij kraja fotografov Antona Černeta in Josipa Pelikana iz Celja, po vojni pa je domačin Rudi Hrovat – Rudek ustvaril obsežen opus fotografij in diapozitivov, ki se nahajajo v zbirki Jožeta Žlausa.

 

Povzela: Lea Sreš

Foto: Jože Žlaus

                       MojaObčina.si Vojnik

FRANKOLOVO BOGATEJŠE ZA EN SPOMENIK

 

Frankolovo dobi z otvoritvijo 24. maja 2014, doprsni spomenik Antona Bezenška pred stavbo Osnovne šole Frankolovo in osnovna šola se preimenuje v "OSNOVNA ŠOLA ANTONA BEZENŠKA FRANKOLOVO".            

                                      (Več o Antonu Bezenšku pod "ZANIMIVO BRANJE")

Iz MojaObčina Vojnik.si
Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante