Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Ja ti stari časi

Sanje in nasmeh zgodovine

Na predvečer državnega praznika smo tudi v vojniški občini obeležili 30. obletnico samostojne države Slovenije. Pod senco dreves pri Sorževem mlinu je Občina Vojnik v sodelovanju s Katoliško kulturnim društvom Ivan Šopar pripravila proslavo ob praznovanju samostojnosti naše države. Glavni govornik je bil podpredsednik vlade in minister za obrambo mag. Matej Tonin. Člani vokalne skupine In spiritu so s himno in drugimi domoljubnimi napevi, poskrbeli, da so se obiskovalci spomnili na lepote Slovenije in na njeno dediščino. Z glasbeno spremljavo so nadaljevali skupina Pocket Edition, katere član je domačin Filip Brezovšek. Zaigrala je tudi Godba napihala Nova Cerkev.

 Uresničene sanje

»Sem del srečne generacije, ki je dočakala te neverjetne sanje in nasmeh zgodovine,« je v uvodu povedal Tonin, ki se je spomnil vseh zgodb, ki so zapolnile strani v knjigi osamosvojitvene vojne. Od veteranov, učiteljev, novinarjev, zdravnikov, toliko je različnih zgodb, kot je ljudi. »Pred 30 leti je bilo malo tistih, ki so verjeli, da je to mogoče, veliko je bilo takih, ki so nas prepričevali, da ni možnosti za samostojno državo, svetovne sile nam niso bile naklonjene,« je povedal minister. Poudaril je, da je naša država prehodila dolgo pot od avstro-ogrske province, jugoslovanske banovine, socialistične republike do mednarodno priznane države. »Čeprav je bila za osamosvojitev ključna zmaga demosa, njihova vloga ni bila ekskluzivna. Ne glede na vse, tudi slovenskim komunistom ni mogoče odreči njihovega deleža v procesu demokratizacije in osamosvajanja, za miren prehod od socializma k demokraciji,« je še povedal Tonin. 

V ključnih trenutkih enotni

Marsikdo se še spomni, kje je bil in kaj je delal, ko je 25. junija pred 30 leti o  20. uri in 42 minut takrat predsednik skupščine France Bučar razglasil samostojno Slovenijo. Jugoslovanska armada je kmalu za tem odgovorila z vojno, generali so pričakovali lahko in hitro zmago. Slovenske obrambne sile zbrane v teritorialni obrambi in policija so nevtralizirale na papirju tehnično močnejšega nasprotnika. »Kljub tehnični pomoči niso imele na svoji strani naroda. Tako je pomenilo, da je mlada država tudi s silo zavarovala hrepenenje ljudi, ki je bilo izpričano 23. decembra 1990 na plebiscitu. Potrebno je izraziti hvaležnost vsem, ki so kaj prispevali, zlasti tistim, ki so dali za Slovenijo največ, tudi svoja življenja,« je poudaril minister Tonin. Dodal je še, da je pomembno, da smo bili Slovenci v ključnih trenutkih enotni: »Osamosvojitve si ne more lastiti nobena politična opcija. Kot pravi tretji člen, je država vseh državljanov, temelji na samoodločanju, je domovina nas vseh. Preiti moramo od tega, da govorimo ta država, da govorimo moja država. Slovenija je naša domovina, ni nekje tam daleč.«

Za dostojno življenje 

Živimo na lepe delu sveta in na to lepoto ne smemo pozabiti. »Da bi drug drugega spodbujali, si pomagali, si ne metali polen pod noge, se poslušali, da se bomo lažje razumeli, lažje razumeli cilje, ki smo si jih zastavili,« je povedal Matej Tonin in dodal, da je dolžnost politike, da ustvarijo okolje, da bo lahko vsak državljan imel dostojno plačo in pokojnino ter si kupil dobrine, ki so na naših policah. Prepričan je, da imamo dobre temelje, da nam uspe doseči najbolj razvite. Izrazij je hvaležnost za upoštevanje ukrepov med epidemijo in pozval k cepljenju, saj je to edina pot v normalno življenje. Končal je z mislijo, da nas mora različnost bogateti in ne deliti. Da bi bila Slovenija država, kjer bodo državljani dostojno živeli. 

 Kulturna dediščina

Ob tej priložnosti je župan Branko Petre podelil tudi nagrado za življenjsko delo na področju kulture. Za svoje požrtvovalno in skrbno delo jo je prej Oton Samec, gospodar Sorževe domačije. V svoji zahvali je vse navzoče povabil, da si osvežijo spomin na to, kaj pomenijo barve naše zastave. Med drugim poštenost, pogum, srčnost. Zahvalil se je vsem, ki so mu pomagali pri obnovah domačije in povedal, da zelo rad živi v tem kraju, župniji, občini in v mirni domovini in je na te kraje tudi navezan.

         MojaObčina.si Vojnik

Seminar o ljudskih pesmih v Vitanju

Slovenske ljudske pesmi so del naše bogate kuturne dediščine, zato se nekateri trudimo, da bi ob vseh »novitetah«, ki danes preplavljajo svet, ohranili ta sicer majhen, a vendar za vse nas ne tako nepomemben delček naše skupne preteklosti, kajti vse te ljudske pesmi kljub svoji preprosti poetiki v sebi nosijo močno sporočilno vrednost, ki razkriva naše skupne korenine, ki se jih ne bi smel sramovati prav nihče, kajti brez njih ne bi bilo nas in naj se nam ne zgodi to o čemer v svojem zaključku govori tudi ena izmed že skoraj ponarodelih pesmi – ».... Če nekoč domača pesem tu zvenela več ne bo, tudi tebe rod slovenski na tej zemlji več ne bo.«

    V sled temu smo se Ljudske pevke Taščice, ki s to pesmijo preprosto – živimo že 16 let, delujemo pa v okviru KUD France Prešeren iz Vojnika, z veseljem odzvale povabilu na Seminar ljudskih pesmi, ki se je pod okriljem JSKD OI Slovenjske Konjice, 11. septembra 2020, odvijal v dvorani Noordung centra v Vitanju. (Taščice smo si ga pred začetkom seveda z velikim zanimanjem tudi ogledale.)

      V veliki dvorani je bilo dovolj prostora (za sicer omejeno število prisotnih), da smo zadostili vsem trenutnim priporočilom NIJZ, hkrati pa je iz vseh zbranih grl izredno lepo zazvenela prenekatera ljudska pesem, ki smo se je ob predavanju ge. prof. Adriane Gabrščik spomnili ob predstavljenih posameznih tematikah oz. vsebinah, značilnih za ljudsko pesem. S svojimi globokimi mislimi, besedami in petjem smo tako naši slovenski ljudski pesmi vsi prisotni nedvomno izkazali svoj velik poklon in ljubezen s katero jo tako zavzeto negujemo in  ohranjamo.

    Naše srečanje smo zaključili v Gostišču Kuzman, kjer nas je pričakala okusna večerja, pesem pa je bila zopet tista – prava domača, ljudska, ki vsem svojim ljubiteljem ogreje srce in napolni dušo z radostjo ter spomini na preteklost, ki naj bodo vedno in povsod v ponos tako nam kot tudi vsem našim zanamcem.

     Zavedajmo se, da je narod, ki ne ceni in ne ohranja svojega ljudskega izročila in vrednot, ki iz njega izhajajo, slej ko prej obsojen na svoje izginotje. Slovenci smo kot narod sicer majhni, a naš ljudski zaklad je dovolj velik, da nas bo s pravim odnosom do njega, lahko še stoletja ohranil med množico velikih!

          Tekst: Darja Flis

Odprtje Kovačnice pri Pepiju

Te fotografije so nastale na odprtju stalne razstave Kovačija pri Pepiju, v Ivenci pri Vojniku, ki je bila v soboto, 5. septembra 2020. Dogodek so pripravili v Turistično kulturnem društvu iz Globoč in Jože Ribič. 

         Foto: Lea Sreš

Veterani PGD Nova Cerkev so kosili otavo

Foto: Lea Sreš

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante