Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Kjer je vera, tam je ljubezen.

Kjer je ljubezen, tam je mir.

Kjer je mir, tam je blagoslov.

Kjer je blagoslov, tam je Bog.

Kjer je Bog, tam ni nadlog.

                                 Milka Šuštarič

Škofija Celje

Dr. Stanko Lipovšek, celjski škof (2010- )

Škofija Celje

Prešernova ulica 23

3000 CELJE

Škofija Celje

Prešernova ulica 23

3000 Celje

Telefon: 00386 (0)590 80 600

Telefon: 00386 (0)590 80 609

Mobilni telefon: 041 762 244

 

www.skofija-celje.si

OBHAJANJE 10. OBLETNICE USTANOVITVE CELJSKE ŠKOFIJE

 

Geslo: »Sveta vera bodi vam luč« (Slomšek)

 

   Cerkev v Sloveniji je leta 2006 doživela velike pastoralne spremembe, ko je papež Benedikt XVI. na predlog slovenskih škofov mariborsko škofijo povišal v nadškofijo ter na novo ustanovil celjsko, murskosoboško in novomeško škofijo. V vseh treh novih škofijah se tega dogodka vsako leto hvaležno spominjamo. Še posebej slovesno želimo ta dogodek obhajati drugo leto, ko se spominjamo 10. obletnice ustanovitve naše škofije, ki je bila 7.4.2006 in slovesne razglasitve in umestitve prvega celjskega škofa dr. Antona Stresa, ki je bila 21.5.2006.
   Jubilejno leto želimo obhajati pod geslom: »Sveta vera bodi vam luč«, ki izhaja iz pastoralnega vodila bl. škofa Antona Martina Slomška, ki je prvi zavetnik naše škofije; sozavetnika sta sv. škof in mučenec Maksimilijan Celjski in sv. Ema Krška. Jubilejna slavja in različne prireditve se želijo vključevati v že obstoječe pastoralno dogajanje, ki ga predvideva bogoslužno leto in duhovna pot pastoralne prenove, ki jo usmerja krovni dokument »Pridite in poglejte«, ki za pastoralno leto 2015/2016 predvideva uresničevanje, preverjanje in dopolnjevanje župnijskih pastoralnih načrtov, zlasti peterih pastoralnih izzivov (prim. PIP 61-102), ki so jedro pastoralnega dogajanja.
   Ker v naši škofiji močno čutimo pomanjkanje duhovnih poklicev, bomo v jubilejna slavja še posebej vključevali pomnoženo molitev za duhovne poklice in prizadevanja za nova, še ne izhojena pota dela za duhovne poklice (prim PIP 76-79). Tu ima posebno nalogo in poslanstvo Škofijska molitvena zveza za duhovne poklice.
   Jubilejno slavje se tudi harmonično vključuje v pobude in pastoralna navodila, ki jih prinaša rimska sinoda o družini, kar bo še posebej naglašeno na srečanju slovenskih družin, ki bo 21.5.2016 v Ljubljani.

Dr. Anton Stres, prvi celjski škof (2006-2009)

Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 na Slovenskem ustanovil tri nove škofije: Celje, Murska Sobota in Novo mesto
          V nedeljo, 21. maja 2006, je bil v Celju zgodovinski dogodek, saj so pripravili slovesnost ob ustanovitvi nove škofije z novim škofom, dosedanjim pomožnim škofom v mariborski škofiji, dr. Antonom Stresom. Na slovesnosti v cerkvi sv. Danijela v Celju, ki je postala stolna ali škofijska cerkev, se se zbrali ugledni in visoki predstavniki cerkvenega življenja doma in v tujini, apostolski nuncij v Sloveniji, predstavniki Vlade RS in drugi.       

Marjan Jezernik, opat v Celju, je odločitev papeža Benedikta XVI. pozdravil z veseljem: »To je zgodovinski dogodek, saj je malo generacij, ki doživijo dan, da mesto in pokrajina postaneta škofija. To je za vse nas velika radost. Cvetna nedelja je bila priložnost, da smo o novi škofiji in škofu seznanili vernike, ki so novico radostno sprejeli. V našem primeru gre za obnovljeno škofijo, saj je Celje že bilo sedež škofije v antiki. V 16. stoletju se je ljubljanski škof Janez Tavčar (1580–97) zavzel pri Svetem sedežu za ustanovitev nove škofije v Celju, vendar ni imel podpore oglejskega patriarha. Benečani in oglejski patriarh so preprečili tudi poskus naslednika nadvojvode Karla Ferdinanda, da bi Celje postavil za sedež štajerske škofije. Dolga stoletja je bil v Celju sedež savinjskega arhidiakonata. V 19. stoletju se je Celje omenjalo kot škofijski sedež v pogovorih o prenosu sedeža Lavantinske škofije na bolj strnjeno slovensko območje. Danes celjska škofija obsega 2.652 hektarov površine Slovenije in bo imela velik pomen v slovenskem prostoru.«
          Dosedanja mariborska škofija s škofom dr. Francem Krambergerjem se je po papeževi odločitvi razdelila na tri škofije. Škofija Celje bo imela enajst dekanij (Celje, Nova Cerkev (brez župnije Vitanje, ki je vključena v mariborsko nadškofijo), Žalec, Kozje, Rogatec (brez župnij Stoperce in Žetale, ki sta vključeni v mariborsko nadškofijo), Šmarje pri Jelšah, Braslovče, Gornji Grad, Šaleška dolina, Laško in Videm ob Savi), 111 župnij in 105 duhovnikov. Na območju celjske škofije živi 287.529 prebivalcev, od katerih je 235.367 katoličanov.
       Dosedanje meje med škofijami, teh je po novem v Sloveniji šest (Koper, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Celje in Murska Sobota), so bile izoblikovane večinoma zgodovinsko in deloma tudi naravno (reke in gorski grebeni). Z nekaterimi izjemami so se te meje pokrivale tudi z občinskimi. Regionalna organiziranost Slovenije še ni dokončno izoblikovana. Mogoče je bilo ugotoviti, da noben predlog ni predvideval le treh regij (kar bi bilo skladno s škofijami), temveč so se v javnosti največkrat pojavljali predlogi o osmih do dvanajstih regijah.

DEKANIJA NOVA CERKEV

Zgodovina naselja

      Župnija Nova Cerkev, drugo službeno mesto škofa Slomška, spada med pražupnije. Ustanovljena je bila leta 1141, prvič pa se omenja v neki gornjegrajski listini leta 1236. Po drugi svetovni vojni je bila preimenovana v Strmec pri Vojniku. Njen obseg je bil približno tak, kot današnje dekanije Nova Cerkev, razen Vitanja, ki je prvotno pripadalo Šmartnu pri Slovenj Gradcu in Črešnjic, ki so pripadale Slovenskim Konjicam. Tu je še vedno sedež dekanije, ki obsega devet župnij.

          Kraj je bil obljuden že v starem veku. O tem priča najdba dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je verjetno vodila mimo stranska cesta proti Vitanju. Prvič je omenjen v 12. stoletju, saj so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda na severozahod.

           V časih turški vpadov so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo tudi dvižni most; ostanki tega obzidja so še dobro vidni. V središču je bila že tedaj cerkev. Leta 1887 je velik požar upepelil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno. Le cerkev in nekatere redke hiše niso bile uničene. Naselje z bližnjimi zaselki so poslednjič ogrožali Turki leta 1529, ko so se vračali z enega zadnjih pohodov na sever.

            Kraj, ki se je nekoč imenoval Sv. Lenart na jezeru (v davnini je bilo namreč tu jezero), je med leti 1952 in 1991 nosil po bližnjem griču v Polžah ime Strmec pri Vojniku, gradnja nove cerkve v davnini pa je dala kraju sedanje ime Nova Cerkev.

           V Novi Cerkvi je v letih 1827-1829 kaplanoval blaženi škof Anton Martin Slomšek in po njegovih pismih sodeč in drugih virih, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Dobro se je razumel z dekanom Jakominijem, ki je tudi spodbujal nedeljske šole. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve. Tu je veliko pisal, znamenite so prav njegove pridige, ki so nastale v Novi Cerkvi in v kraju so pred leti izdali knjigo z izborom pridig, ki jih je napisal tu.

          

Cerkev sv. Lenarta

          Cerkev z župniščem in obzidjem daje mogočen vtis, ki tudi priča o slavni preteklosti te župnije. V zgodovini je imela župnija poseben pravni status. V 15. stoletju je bila župnija izročena strassbuškemu kapitlju v Avstriji, ki jo je moral oskrbovati po svojem kanoniku ali drugem duhovniku. Tako so imeli vsi župniki naziv kanonik. Župnija je gmotno podpirala ta kapitel na Koroškem, tukajšnjemu župniku pa zato nudila naziv in insignije (znamenja - ugledni kanoniški križ na prsih kanonika). Pred tem je župnija spadala pod Oglejski patriarhat.

         Prvotna cerkev je bila romanska s kornim zvonikom in precej nižjo ladjo - verjetno iz 12. stoletja. Okrog leta 1520 so porušili vzhodno steno kornega zvonika ter prizidali sedanji prezbiterij in zvonik. V začetku 18. stoletja so prizidali obe stranski ladji in kmalu nato tudi obokali glavno ladjo. Leta 1765 so prizidali še zakristijo. S tem je cerkev dobila današnjo podobo. Leta 1795 je vso cerkev poslikal Celjan Janez Cimbol, ponovno pa leta 1886 Jakob Brollo. Veliki oltar v cerkvi je delo celjskega kiparja Ferdinanda Galla iz leta 1779. Cerkev je posvečena sv. Lenartu.

           V župniji je službovalo 163 kaplanov, med drugimi tudi blaženi Anton Martin Slomšek (v letih 1827 do 1829), ter 25 kanonikov in dekanov. Trenutno pa dekanijsko župnijo Nova Cerkev vodi dekan Alojz Vicman.

Duhovnik Alojz Vicman-dekan

Dekaniji Nova Cerkev spada 9 župnij


1. Črešnjice – dr. Vinko Kraljič
2. Dobrna – Milan Strmšek
3. Frankolovo – p. Branko Cestnik CMF
4. Ljubečna – Alojzij Kostanjšek
5. Nova Cerkev – Alojz Vicman (dekan)
6. Sv. Jošt na Kozjaku – Anton Krnc SDB
7. Šmartno v Rožni Dolini – Ivan Šumljak iz Celja
8. Vitanje* (upravljana iz Nove Cerkve)
9. Vojnik – Anton Perger

 

Dekanija Nova Cerkev

župnik in dekan: Alojz VICMAN

telefon: 03/577 23 03

mobitel : 040/586 838

župnija Nova Cerkev
Nova Cerkev 19
3203 NOVA CERKEV

 

V odsotnosti črešnjiškega duhovnika dr. Vinka Kraljiča, se obrnite na dekana Alojza Vicmana v Novi Cerkvi!

 

P.S. Julija 2014 je gospod župnik in dekan Alojz Vicman praznoval 40 let mašništva.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante