Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Škofija Celje obvešča

Papež Frančišek je za celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije metropolije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljubljani.Na tem mestu je nasledil škofa Stanislava Lipovška. Sicer je škofijo zadnji dve leti vodil upravitelj Rok Metličar.

Naš novi škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž 

      Papež Frančišek je 5. marca 2021 za novega celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika Nadškofije Maribor in profesorja Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

    Rodil se je 23. 8. 1963 v Črni na Koroškem. Osnovno šolo je obiskoval v Mežici, v Slovenj Gradcu pa srednjo ekonomsko šolo, kjer je leta 1982 maturiral. Po opravljenem služenju vojaškega roka je bil leta 1983 sprejet v Bogoslovno semenišče v Ljubljani ter začel študij na Teološki fakulteti, kjer je leta 1988 diplomiral. 29. 6. 1989 je prejel mašniško posvečenje v mariborski stolnici. 2. 7. 1989 je obhajal novo mašo v Župniji Prevalje, 23. 7. 1989 pa ponovitev nove maše v Župniji Mežica. 

    Od 1989 do 1991 je bil kaplan v Župniji Zreče. Leta 1991 je bil poslan na študij Svetega pisma na Papeški biblični inštitut v Rim, kjer je leta 1995 dosegel licenciat bibličnih ved ter nadaljeval z doktorskim študijem na Papeški univerzi Gregoriana. Junija 1998 je zagovarjal doktorsko tezo z naslovom Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Marcus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 1998 je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 2000 se je izpopolnjeval v biblični arheologiji na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu, leta 2001 je bil izvoljen v docenta, leta 2011 pa v izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Med leti 2012 – 2014 je opravljal službo prodekana Teološke fakultete za znanstveno-raziskovalno dejavnost in bil predstojnik Enote v Mariboru. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

      5. marec 2021 je za našo škofijo radostno presenečenje. Po tem, ko smo dve leti in pol brez ordinarija delali po svojih močeh in želeli novega škofa, nismo imeli nobenih znamenj, da bi se stanje kmalu spremenilo. Zato smo bili toliko bolj veseli novice, da je papež Frančišek imenoval za celjsko škofijo novega ordinarija in to msgr. dr. Maksimilijana Matjaža.

     S svojim širokim teološkim pogledom in globino Svetega pisma, ki ga dobro pozna in njegove zaklade posredujete mnogim, bo za mlado škofijo velika obogatitev. To bo pomenilo novo pomlad in spodbudo za bratsko sodelovanje med duhovniki in pastoralno zavzetost po naših župnijah.
Novi škof prihaja v rojstno mesto svojega krstnega zavetnika in sozavetnika škofije, sv. Maksimilijana Celjskega, v škofijo, od koder izhaja prvi blaženi Slovenec, zavetnik škofije,  Anton Martin Slomšek ter sv. Ema, velika dobrotnica Cerkve, ki je del življenja bivala na našem področju.

       Pri vašem novem poslanstvu želimo obilo božjega  blagoslova in priprošnjo zavetnikov celjske škofije. Molimo za vas, da bi lahko pastirsko službo upravljali z veseljem, v povezanosti z duhovniki in pastoralnimi sodelavci, Bogu v čast, vernikom v duhovni blagor in zveličanje duš.

škofijski upravitelj, duhovniki, redovnice, redovniki in drugi sodelavci.  

Molitev za novoimenovanega škofa

Tretji celjski škof bo Korošec in profesor biblične teologije Maksimilijan Matjaž

Prav na dan, ko je papež Frančišek malo pred osmo obletnico svoje izvolitve za papeža odšel na obisk v Irak, je poskrbel za še eno prijetno presenečenje, ki odmeva med Slovenci: imenoval je namreč novega celjskega škofa. 

Škofija, ki je bila ustanovljena leta 2006, je bila brez škofa od septembra 2018 dalje, ko je tedanji škof Stanislav Lipovšek odšel v pokoj. Ker so predvidevali, da bo stanje izpraznjenega sedeža trajalo največ pol leta, je bil za škofijskega upravitelja imenovan nadžupnik v Laškem Rok Metličar. Vendar pa so se postopki imenovanja novega škofa močno zavlekli, saj je tako rekoč istočasno odšel v pokoj tudi tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, kar je močno zavleklo postopke iskanja kandidatov. Potem pa je prišla še pandemija covid 19, kar je dodatno otežilo postopke. »Kuhanje« novega škofa se je tako razvleklo na kar dve leti in pol.

Je pa papež že lani poskrbel za imenovanje treh slovenskih škofov izven slovenskih meja. Najprej škofa Jožefa Marketza v Celovcu, nato novega apostolskega nuncija v Iraku Mitjo Leskovarja, konec leta 2020 pa še novega nadškofa v Izmirju v Turčiji Martina Kmetca, ki je bil posvečen in umeščen pred kratkim. Nadškof Leskovar bi se moral s papežem sicer srečati danes, žal pa to ne bo mogoče, saj poročajo, da je Leskovar pozitiven na covid19 in ostaja v samoizolaciji.

Za škofijo Celje je današnja novica zagotovo prijetno presenečenje, saj so na novega pastirja težko čakali. Po prvem škofu Antonu Stresu ter njegovemu nasledniku Stanislavu Lipovšku tako na celjski prestol znova prihaja teološki profesor, ki je povrh vsega še soimenjak starodavnega celjskega škofa sv. Maksimijana Celjskega. Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je sicer duhovnik mariborske škofije, na teološki fakulteti pa je predaval biblične predmete, zlasti eksegezo svetopisemske Nove zaveze. Po rodu je s Koroške, saj se je rodil leta 1963 v Črni na Koroškem, osnovno šolo pa je obiskoval v Mežici.

S šolanjem je nadaljeval na srednji ekonomski šoli v Slovenj Gradcu, leta 1983 pa je začel s študijem teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1989 kot duhovnik tedanje mariborske škofije, ki je obsegala tudi sedanjo celjsko škofijo. Prve dve leti po posvečenju je bil kaplan v Zrečah, takoj po osamosvojitvi Slovenije pa je nadaljeval s podiplomskim študijem na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, kjer je leta 1995 magistriral. Tri leta kasneje pa na rimski papeški univerzi Gregoriana doktoriral s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Zatem se je izpopolnjeval tudi na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu, kjer se je izpopolnjeval iz biblične arheologije, in nato postal docent na katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter njeni enoti v Mariboru. Leta 2011 je dosegel naziv izrednega profesorja, dve leti kasneje pa je postal predstojnik katedre za Sveto pismo in judovstvo na ljubljanski teološki fakulteti.

Ne glede na akademsko dejavnost je bil ves čas povezan tudi z dušnopastirskim delom. Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta mariborske nadškofije, od leta 2011 je bil član kolegija svetovalcev. Opravljal je tudi službo duhovnega pomočnika v Dravogradu (1998-2010) in nato znova v Zrečah (2010-2012), nato v pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec (pastoralno leto 2012/2013) ter v Šentilju (od 2013 do 2020).

Kot so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference, profesor Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante