Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

SVETNIKI SO TISTI,

SKOZI KATERE SIJE BOG

 

Miha je bil še majhen. Ni še hodil v šolo, ko ga je babica prvič vzela s seboj v cerkev, k sveti maši. V cerkvi je bilo precej ljudi, med njimi tudi otroci, ki so sedeli posebej v prvih klopeh. Miha ni šel k njim, ostal je pri babici, ker je bil še premajhen. Z zanimanjem je opazoval vse okrog sebe-oltar, spovednice ob strani, slike po stenah in kipe na oltarjih. Najbolj so ga pritegnila velika barvna okna. Opazil je, da so na njih naslikani ljudje.

Kdo je to?“ je potegnil babico za roko in in pokazal s prstom proti enemu izmed velikih okenj.

Svetnik“ je tiho rekla babica in s prstom na ustih pokazala vnučku naj bo tiho.

Miha pa je že obrnil prstek k drugemu oknu in nato tretjemu, četrtemu in ni nehal spraševati:

Kdo pa je to?“

Tudi svetnik“, se je vedno enako glasil odgovor, dokler ni ministrant spredaj pozvonil z zvončkom in so s kora zadonele orglje.

Začela se je maša. Duhovnik je v nenavadnih oblačilih pristopil k oltarju. Vsi so se prikrižali. Miha se je trudil, da bi poslušal kaj govori duhovnik, a ni mogel doumeti vsega, za to se je spet zazrl v čudovita okna in strmel v svetnike. Tedaj je skozi steklo posijalo jutranje sonce. Obrazi svetnikov in njihove obleke so zažareli v najlepših barvah. Deček ni mogel več odtrgati oči od njih, tako so bili lepi.

Ko je prišla jesen, ga je mama vpisala v prvi razred verouka. Proti koncu oktobra je sestra nenadoma zastavila otrokom vprašanje:

Ali kdo ve, kdo so svetniki?“

V razredu je bilo vse tiho. Miha je nemudoma dvignil roko in vstal ves žareč. Sestra se je začudila, odkod naj bi vedel, a ga opogumi:

No, pa povej!“

V razredu je zavladala še večja tišina. Iz otrokovih ust je prišel odgovor:

SVETNIKI SO TISTI, SKOZI KATERE SIJE SONCE.“

V razredu smeh. Sestra pa strmi in se čudi, takega odgovora še ni nikoli slišala. Potem je pohvalila Miha in razložila otrokom:

Miha je povedal prav! RES SVETNIKI SO TISTI, SKOZI KATERE SIJE BOG“. Bog sam žari na njihovih obrazih, ker pustijo, da skozi nje sije Božja milost in dobrota.

Naj vedno sije tudi skozi nas!

                          Prepis iz Župnijskega pisma

SATANOVI BLAGRI

 

Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj tisti so moji najboljši sodelavci.

 

Blagor tistim, ki se med duhovnikovo pridigo dolgočasijo v prepričanju da je neživljenjska, zakaj ti ne bodo imeli nič od nje.

 

Blagor tistim ki opravljajo, zakaj ti sejejo prepir in razdeljenost med ljudmi, česar sem zelo vesel.

 

Blagor tistim, ki se hitro užalijo, zakaj tako postanejo jezni in osorni.

 

Blagor tistim, ki ne pomagajo drugim in nikoli ne dajo miloščine, zakaj tisti so moji najboljši pomočniki.

 

Blagor tistim, ki pravijo, da ljubijo Boga, pa sovražijo svoje brate in sestre, zakaj vedno bodo z menoj.

 

Blagor tistim, ki povzročajo hudobijo, kajti imenovali se bodo otroci zla.

 

Blagor tistim, ki nimajo časa moliti, zakaj ti bodo moj lahek plen.

                                                             Iz Župnijskega pisma

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante