Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

NEDELJA JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD

Nedelja je po svojem izvoru dan Kristusovega vstajenja, Velika noč v malem, ko obhajamo osrednji dogodek krščanske vere.

     Če hočemo praznovanje nedelje narediti bolj življensko, nam bo uspelo le, če postavimo v središče vstajensko slavje in ga s tem globlje osmislimo.

 

OBISK NEDELJSKE MAŠE UPADA

Saj si lahko dober kristjan, čeprav ne greš vsako nedeljo v cerkev, kajne, gospod župnik?“

   To vprašanje duhovniki mnogokrat slišijo. Hkrati pa slišijo tudi mnenje:“ Ne mislite si vendar, da so tisti, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, kaj boljši od nas.“ Cerkvenost in vernost v občutju nekaterih ljudi nista isto. Redno sodelovanje pri nedeljskem bogoslužju za nekatere ni več znamenje verskega življenja.

   Udeležba pri nedeljskem bogoslužju je slejkoprej odločilno znamenje cerkvenosti, je izraz odnosa do Cerkve. Če obisk nedeljske maše upada, je to znamenje, da peša cerkvenost. Kdor preneha redno hoditi v cerkev in jo začenja obiskovati običajno ali obisk v njej sploh opusti, zrahlja svojo vez s Cerkvijo. Konec tega razvoja pomeni danes pri vedno več ljudeh tudi slovo od Cerkve.

 

NEDELJA, GOSPODOV DAN KRISTJANOV

Dan po soboti je postal dan vstalega Gospoda (v romanskih jezikih se to jasneje izrazi, kot v slovanskih: dominus-dominica-domanche-Gospodov dan-dan sonca: sonce je Kristus). Dan vstajenja je postal dela prost dan šele v času cesarja Konstantina, leta 313.

   Leta 303 po Kristusu, v februarju, je rimski cesar Dioklecijjan prepovedal vsa bogoslužna zbiranja kristjanov in porušil vse bogoslužne prostore. Zlasti v severni Afriki so ukaz strogo izvedli. Leto dni kasneje 12. februarja 304, je v Kartagini stalo 49 kristjanov pred sodiščem. (Vsa njihova imena so nam znana). Obtožba jih je bremenila, da so se zbirali v nedeljo v hiši Oktavija Feliksa k bogoslužju. Sodnik jih je vprašal: „zakaj ste se zbirli kljub cesarski prepovedi?“ Obtoženi so odvrnili: „Ker ne smemo opustiti praznovanja Gospodove večerje-in ker ne moremo živeti brez Gospodovega obreda.“ Vseh 49 kristjanov so obsodili in usmrtili.

    Za kristjane je nedelja prvi dan v tednu. Nedelja je tudi prvi krščanski praznik, ki ga je postavil sam Jezus Kristus, ne z besedami, ampak z dejanjem, z vstajenjem od mrtvih. Ta dan se je prikazal tudi apostolom, spomnimo se samo srečanja z apostolom Tomažem. V nedeljo se je prikazal tudi učencema, ki sta šla v Emavs. Na binkoštno nedeljo je poslal Svetega Duha. Vsi ti dnevi so spominski dnevi.

    Prvi dan v tednuje bil za prve kristjane dan skupnega obhajanja evharistije. Apostoli so ga imenovali Gospodov dan. Zato je bila nedelja kristjanom dan odrešenjskega veselja. Apostoli so na temelju Jezusovega vstajenja od mrtvih in na temelju svojih srečanj z njim, namesto sobote izbrali prvi dan tedna za bistveni krščanski praznik.

Pri nedeljski evharistični daritvi sodelujemo na najpopolnejši način tedaj, če prejmemo tudi sveto obhajilo. Za prve kristjane je bilo to samoposebi umevno. Nedeljo so pojmovali kot Gospodov dan, kot dan bratskega srečanja med seboj in s Kristusom, kot predokus tiste nebeške gostije, ki se bo začela na veliki Gospodov dan ob koncu časov.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante