Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

SVEČNICA

SVEČNICA-GOSPODOVO DAROVANJE

 

Štirideset dni po Božiču, to je 2. februarja, praznuje Cerkev praznik GOSPODOVEGA DAROVANJA. -V Svetem pismu, posebno v Stari zavezi, se število 40 pogosto ponavlja. -40 dni in noči je trajal vesoljni potop. Tako dolgo je bil prerok Elija na poti do gore Horeb, kjer ga je pričakoval Bog. -40 let so Izraelci potovali skozi puščavo, predno so dospeli v obljubljeno deželo. In končno, Jezus je 40 dni in noči preživel v puščavi preden je začel javno delovati.

Vsa ta 40. obdobja imajo nekaj skupnega: So obdobja razčiščevanja in priprave. So predhodnica, predno se Bog „pokaže“, preden oznani svojo voljo ljudem.

      Kot je bil običaj v judovski družini, so Jezusa prvorojenega sina, 40 dni po rojstvu prinesli v Jerzalem. Čeprav je bil Jezus še v Marijinem naročju, ga Marija kot daritev daruje nebeškemu Očetu. „GOSPODOVO DAROVANJE“ pomeni, da je bil Jezus posvečen Bogu, da mu je bil izročen. Z darovanjem je bilo potrjeno, da je Jezus bil in ostaja Božja last.

       V tempelju je prišlo do srečanja s prerokom Simeonom. Stara predarovanja, bogoslavljajo svečerokinjo Ano, ki sta že mnogo let služila na tem posvečenem kraju. Simeon je potrpežljivo in hrepeneče čakal, bogaboječ in zvest postavi, na prihod Mesija. V revni družini Jožefa in Marije je prepoznal „izbranega“. Simeon je v Jezusu slavil luč sveta. „Luč v razodetje poganom in slavo Izraela, svojega ljudstva“. Videl ga je pa tudi kot „moža bolečin, kateremu se bo nasprotovalo“.

     Ob njem se o odločila usoda mnogih duš, kajti postavljen je padec in vstajenje mnogih. Tudi prerokinja Ana je vpričo otroka izpovedala slavospev Bogu in kot prva ženska oznanila veselo sporočilo vsem, ki so pričakovali odrešenje Izraela.

   Od 9. stoletja naprej se na praznik GOSPODOVEGA DAROVANJA blagoslavljajo sveče. Slovensko udomačeno ime SVEČNICA izhaja iz obreda, ki poteka v cerkvi. Praznik Svečnica nam je predvsem praznik sveč, praznik luči, ker Jezus je LUČ SVETA.

      Najprej so ta praznik praznovali v Jeruzalemu. Od tam je prišel v grško cerkev z imenom hypatante, to je srečanje: Srečanje preroka Simeona z Božjim Detetom. Papeži grškega porekla so ta praznik uvedli tudi v Rimu. Ker je Marija darovala v templju, se praznik Svečnica od uvedbe vsesplošnega Rimskega misala od leta 1969 liturgično imenuje:

PRAZNIK GOSPODOVEGA DAROVANJA.

                                 Iz Župnijskega pisma Črešnjice, duhovnika dr.Vinka Kraljič

         Svečnica, ki jo obhajamo drugega februarja, je pri nas zadnji dan božičnega časa. V katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.
           Na Slovenskem je še vedno lepa navada, da do tega dne domove krasijo božične smrečice, gotovo pa jaslice, ki pa jih je prav na svečnico treba razdreti, o čemer pojo tudi nekatere svečniške kolednice. Praznik, ki ima poganski izvor, je na Slovenskem že dolgo zasidran kot del cerkvenega leta, saj tega dne obhajamo spomin Marijinega očiščevanja, pa tudi njenega srečanja s Simeonom. Bogoslužno ime praznika je Jezusovo darovanje.
           Ko je Marija štirideseti dan po rojstvu Odrešenika smela priti v tempelj, je tam srečala častitljivega starčka Simeona, ki je spoznal, da je dete v njenem naročju Mesija. Danes obhajamo svečnico predvsem kot praznik luči pred nastopom tako imenovanih svetnikov – pomladinov. Obhajamo jo v dneh, ko so dnevi že malenkost daljši in je že slutiti pomlad, ki prinaša več luči, po kateri so nekdaj hrepeneli vso dolgo zimo. Tako, kot je starček Simeon v templju v slovitem spevu spregovoril o “luči v razsvetljenje poganov”, je sveča v cerkvi na ta dan prispodoba Mesije, ki razsvetljuje človeštvo.
           Sveča ima velik simbolni pomen; ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči.

           Redovnice in redovniki pa praznujejo dan Bogu posvečenega življenja. To je dan zahvale, molitve za svetost, premišljevanja in medsebojnega srečanja. Redovniki bodo dan posvečenega življenja praznovali skupaj s škofi in drugimi verniki.

Dan posvečenega življenja ima trojen namen:
1.- hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost z mnogovrstnostjo svojih darov (karizem),
2.- da bi celotno Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje,
3.- da bi skupaj slavili čudovita dela, ki jih je Gospod naredil v Bogu posvečenih osebah in da bi se še bolj živo zavedali, kako nenadomestljivo je njihovo poslanstvo v Cerkvi in v svetu.

           Dan posvečenega življenja je uvedel papež Janez Pavel II. Posvečene osebe so poklicane k refleksiji ter k obnovitvi in potrditvi svoje posvetitve. Papež poudarja, naj ta dan »pomaga vsej Cerkvi, da bo bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom«.


"Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« (Lk 2,34-35)"

 

                                                  Ta članek je povzet!

 
Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante