Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

SLAVJE VELIKONOČNE SKRIVNOSTI

 

Jezus je obhajal s svojimi apostoli na VELIKI ČETRTEK zadnjo večerjo. Na VELIKI PETEK ga je Pilat obsodil na smrt. Razbičan in s trnjem kronan je ob 15.00 uri za nas umrl na križu. Na VELIKONOČNO NEDELJO zgodaj zjutraj je vstal iz groba.

          Vsi trije dogodki: zadnja večerja, smrt in vstajenje, ki so se zgodili v treh različnih dnevih je  EN SAM VELIKI DOGODEK JEZUSA ZA NAŠE ZVELIČANJE.

           Prva cerkev je ta dogodek našega odrešenja obhajala samo enkrat v DOLGI VELIKONOČNI VIGILIJI, to je: vso noč na Velikonočno soboto do Velikonočne nedelje zjutraj. To dolgo praznovanje pa je bilo za ljudi prenaporno. Zato je cerkev to odrešilno delo Jezusa spet razdelila  na TRI ZGODOVINSKE DNEVE, v katerih se je vse to dogajalo: Veliki četrtek zadnja večerja; Veliki petek Jezusova smrt; Velika noč jezusovo zmagoslavno vstajenje.

          VELIKA NOČ ni samo na Velkonočno nedeljo, ampak se začne obhajati že na Velikonočni četrtek. Če torej kdo pride v cerkev samo na Velikonočno nedeljo in je pri procesiji in sv. maši, je obhajal takorekoč samo ENO TRETINO velikonočne skrivnosti. Celotno eno Jezusovo odrešilno delo za nas obhaja tisti, ki spremlja JEZUSA OD ZADNJE VEČERJE, PREKO NJEGOVE SMRTI DO NJEGOVEGA VSTAJENJA. Torej od Velikega četrtka, Velikega petka- do slavja njegove zmage na Velikonočno soboto in nedeljo.

          Vem, da vsi ne boste mogli na vse dni priti v cerkev ker so to delovni dnevi. Naj vam pa doma nobeno domače delo ne bo važnejše kot jezusova zadnja večerja in njegova smrt in njegovo vstajenje za nas. Torej potudite se in če je mogoče PRIDITE na vse tri dni k svetim obredom. Jezus nam enkrat zato ne bo samo tri dni dal večnega življenja, temveč VSO VEČNOST.

          Na Veliki teden otroci nimajo verouka, zato pa naj pridejo vse tri dni v cerkev!

 

VELIKI ČETRTEK

Dan obeda in izdaje

 

S slovesno večerno sv. mašo na Veliki četrtek obhajamo spomin postavitve zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja.

           Pri Zadnji večerji nam je dal kristus poseben dar, ki naj bi nas spominjal na njegovo veliko ljubezen do nas ljudi. Po evharistiji sega Kristusovo odrešenje v življenje vseh ljudi. Pri evharističnem slavju Velikega četrtka naj bi spet na novo doživeli, da je evharistija studenec in središče vsega krščanskega življenja.

          Z besedami: "To deljte v moj spomin", je Jezus dal apostolom in njegovim naslednikom oblast, da kot Kristusovi namestniki opravljajo skupaj z verniki evharistično daritev.

VELIKI PETEK

Dan bolečine, zapuščenosti in smrti

 

To je edini dan v letu, ko ni svete evharistične daritve, saj veliki in večni duhovnik sam daruje na oltarju križa svoje življenje.

          Bogoslužje Velikega petka, ki nas vabi, najglobje premišlujemo skrivnost križa, ima tri dele: opravilo Božje besede, češčenje križa in sveto obhajilo.

          Berila nam izražajo isto misel kot Jezusovo poročilo o Jezusovem trplenju. Kristus ni samo žrtev, temveč tudi Veliki duhovnik, ki popolnoma samostojno odloča o svoji usodi.

           Prošnje za vse potrebe imajo na ta dan poseben pomen, saj Cerkev v desetih molitvah prosi za Cerkev, papeža, služabnike Cerkve in vse vernike, za katehumene, edinost kristjanov, za Jude, za tiste ki ne verujejo v Kristusa, za tiste ki ne verujejo v Boga, za državne voditelje in za vse ki so v stiskah.

          Na Veliki petek je posebno pretresljivo razkrivanje in češčenje križa. Duhovnik razkrije križ in trikrat zapoje :"Glejte les križa, na katerem je zveličanje  sveta viselo! pridite, molimo!"

Velika sobota

Dan žalosti in tišine

 

Ta dan se mudimo pri Jezusovem grobu in premišljujemo njegovo trplenje in smrt. Spominjamo se tudi dogodka, da je šel Kristus v kraljestvo mrtvih in pravičnim oznanil odrešenje. Šele pri Velikonočni vigiliji nas prevzame velikonočno veselje.

          Po stari navadi nesemo ta dan k blagoslovu velikonočna jedila. Ta blagoslov naj bi v nas zbudil smisel in hvaležnost za velike Božje darove, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarjajo na Božjo bližino.

VELIKA NOČ

Dan zmage in veselja

 

Obredi velikonočnega tridnevja so naravni na Velikonočno vigilijo, ki povezuje vse občestvo v praznik veselja. Pomeni veselo čakanje v molitvi na Kristusovo vrnitev. Obredi naj bi bili ponoči, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Velikonočna vigilija je isto kot Velika noč. Bogoslužje Velikonočne vigilije ima štiri dele: slavje luči, ter besedno, krstno in evharistično bogoslužje.

          Slavje luči se začne pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja, s katerim prižge duhovnik okrašeno velikonočno svečo. Sledi sprevod v temno cerkev z velikonočno svečo na čelu, ob kateri si verniki postopoma prižigajo svoje sveče. Nato duhovnik poje velikonočno hvalnico.

          Besedno bogoslužje nam v zgoščeni pripovedi prikazuje zgodovino odrešenja. Ob Slavi se zopet oglasijo orglje in zvonovi.

          Krstnio bogoslužje ima v bogoslužju Velikonočne vigilije posebno mesto, saj v krstu deluje moč Kristusove smrti in vstajenja. Po krstu, oziroma po blagoslovu krstne vode, vsi s prižganimi svečami v rokah izpovedo krstne obljube.

          Evharistično bogoslužje Velikonočne vigilije, je največje slavje vsega liturgičnega leta. To je najbolj slovesna velikonočna maša.

          V Sloveniji je na velikonočno nedeljo zgodaj zjutraj pred jutranjo sveto mašo vstajenska procesija. Po trikratni aleluji in pesmi "Zveličar naš je vstal iz groba" se razvije procesija, med katero se izmenjavata potrkovanje ali zvonenje, ter petje velikonočnih pesmi. Po procesiji je sveta maša.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante