Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

BOŽIČNE JASLICE

 

Božičnega praznovanja si ne moremo misliti brez jaslic. Začetnik jaslic je gotovo sv. Frančišek Asiški, ki je v božični noči leta 1223 sredi gozda pri kraju Greccio postavil žive jaslice z odraslimi ljudmi, otroki, z dojenčkom, ovcami in drugimi živalmi.

    Takšne jaslice, kot jih poznamo danes in ki upodabljajo prizor Kristusovega rojstva v panoramski pokrajini (ponekod tudi s premakljivimi figurami), pa so prvi postavili Jezuiti leta 1560 na Portugalskem. Oni so jih prinesli tudi k nam: leta 1644  so stale v njihovi cerkvi sv. Jakob v Ljubljani.

    Iz cerkve so jaslice prišle v domove, najprej v mestne, potem še v kmečke. Pri nas so bile splošno razširjene že sredi 19. stoletja. Slovenske jaslice so imele častno mesto v kotu za mizo pod križem, v takoimenovanem "bogkovem kotu".

    Jaslice so v teh dneh srce doma, središče božičnega razpoloženja. Ob njih se verna družina zbere na sam sveti večer, predno se gre k polnočnici, na sam božični dan in vso božično dobo, ki po starem običaju traja do svečnice (2. februarja) in ob njih se moli in poje. Danes traja božični čas samo do praznika Jezusovega krsta.

    Ob jaslicah čutimo zlasti na sveti večer otroško prisrčnost in medsebojno iskreno ljubezen. Ob jaslicah družina tudi doživlja sočutje z vsemi, ki nimajo doma in toplega zavetja. V Nemčiji je zato na Božič velika nabirka "ADVENIAT". V vsaki župniji se nabere večja vsota  evrov, ki se pošlje ubogim po svetu.

     Ob jaslicah se z molitvijo rožnega venca zaključi tudi lep slovenski ljudski obred kroplenja in kajenja doma-hišnega blagoslova v božičnem času.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante