Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

SLEDIJO RAZNA POJASNILA IN DRUGI ČLANKI DUHOVNIKA DR. VINKA KRALJIČA

PRAZNOVANJE

VELIKONOČNE SKRIVNOSTI

 

Osrednja skrivnost naše vere je Jezusovo odrešenje. Zato so za Kristjane trije dnevi pred Veliko noč nekaj največjega. Začnejo se z večerno mašo Velikega četrtka, ko je Jezus postavil zakramenta duhovništva in evharistije. Nadaljujejo se na Veliki petek, ko podoživljamo Gospodovo trplenje in smrt. Svoje središče imajo v Velikonočni Vigiliji, ko se radostno ustavljamo opri dogodku, ki nas je osvobodil sužnosti greha. Sklenejo pa se z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

Velikonočno tridnevje ni priprava na Veliko noč, ampak je Velika noč sama, ki se slavi tri dni, od petka do nrdelje. Tridnevje je ena skrivnost križanega, pokopanega in vstalga Kristusa.

VELIKI ČETRTEK

Dan obeda in izdaje

 

Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: „To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin“.

Prav tako tudi kelih po večerji govoreč: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.“

Lk 22, 19.20

 

S slovesno večerno mašo na veliki četrtek obhajamo spomin postavitve zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja.

Pri zadnji večerji nam je dal Kristus poseben dar, ki naj bi nas spominjal na njegovo veliko ljubezen do nas ljudi. Po evharistiji sega Kristusovo odrešenje v življenje vseh ljudi. Pri evharističnem slavju velikega četrtka naj bi spet na novo doživeli, da je evharistija studenec in središče vsega krščanskega življenja.

 

Z besedami: „To delajte v moj spomin“, je Jezus dal apostolom in njihovm naslednikom oblast, da kot Kristusovi namestniki opravljajo skupaj z verniki evharistično daritev.

VELIKI PETEK

Dan bolečine, zapuščenosti in smrti

 

Ob deveti uri je Jezus zavpil z močnim glasom: „Eloi, Eloi, lemd sabathtani," kar v prevodu pomeni: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?"

    Ko so nekateri, ki so stali zraven to slišali, so govorili: „Glejte, ta kliče Elija". Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal piti z besedami: „Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel"! Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. (Mr 15,34-37).

    To je edini dan v letu, ko ni svete evharistične daritve, saj veliki in večni duhovnik sam daruje na oltarju križa svoje življenje.

    Bogoslužje Velikega petka, ki nas vabi, naj globlje premišljujemo skrivnost križa, ima tri dele: opravilo Božje besede, češčenje križa in obhajilo.

    Berila nam izražajo isto misel kot Janezovo poročilo o Jezusovem trplenju. Kristus ni samo žrtev, temveč tudi veliki duhovnik, ki popolnoma samostojno odloča o svoji usodi.

    Prošnje za vse potrebe imajo na ta dan poseben pomen, saj Cerkev v desetih molitvah prosi za Cerkev, papeža, služabnike Cerkve in vse vernike, za katehumene, edinost Kristjanov, za Jude, za tiste ki ne verujejo v Kristusa, za tiste, ki ne verujejo v Boga, za državne voditelje in vse, ki so v stiskah.

   Na Veliki petek je posebno pretresljivo razkrivanje in čiščenje križa. Duhovnik razkrije križ in trikrat zapoje:

„Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo. Pridite, molimo"!

VELIKA SOBOTA

Dan žalosti in tišine

 

Pilat se je začudil, da je Jezus že mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vprašal, ali je že dolgo, odkar je Jezus umrl. Ko je od stotnika izvedel, je Pilatus podaril Jezusovo truplo Jožefu. In Jožef je kupil kos platna, Jezusa snel, zavil v platno in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zavalil kamen k vhodu groba.

(Mr 15, 44-46)

    Ta dan se mudimo pri Jezusovem grobu in premišljujemo njegovo trplenje in smrt. Spominjamo se tudi dogodka, da je šel Kristus v kraljestvo mrtvih in pravičnim oznanil odrešenje. Šele po Velikonočni Vigiliji nas prevzame Velikonočno veselje.

    Po stari navadi nesemo ta dan k blagoslovu velikonočna jedila. Ta blagoslov naj bi v nas zbudil smisel in hvaležnost za velike Božje darove, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarjajo na Božjo bližino.

VELIKA NOČ

Dan zmage in veselja

 

Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati in Saloma kupile dišav, da bi šle Jezusa mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: „Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?“ Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedel na desni strani, ogrjen z belim oblačilom in so se zelo začudile. On pa jim jerekel: „Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj“! (Mr 16, 1-6)

    Obredi Velikonočnega tridnevja so naravnani na Velionočno Vigilijo, ki povezuje vse občestvo v praznik veselja. Pomeni veselo čakanje v molivi na Krstusovo vrnitev. Obredi naj bi bili ponoči, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Velikonočna Vigilija je isto kot Velika noč. Bogoslužje Velikonočne Vigilije ima tri dele: slavje luči, ter besedno, krstno in evharistično bogoslužje.

     Slavje luči se začne pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja, s katerim prižge duhovnik okrašeno velikonočno svečo. Sledi sprevod v temno cerkev, z Velikonočno svečo na čelu, ob kateri si verniki postopoma prižgejo svoje sveče. Nato duhovnik poje Velikonočno hvalnico.

    Besedno bogoslužje nam v zgoščeni pripovedi prikazuje zgodovino odrešenja. Ob slavi se zopet oglasita orglje in zvonovi. Po berilu duhovnik slovesno zapoje Alelujo.

                                 Dobesedni prepis iz Župnijskega pisma Črešnjice.

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante