Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Naj mrtvaški strup jezika,
nas srdito v srce pika,
naj le slabo govori;
vzeti nam ne more slave,
ne vtajiti bistre glave,
večna bo Slovencev čast!"

Slovenska zemlja

Bogoljub leta 1911

 

Slovenska zemlja, zemlja krasna,

kristal iz božje roke vzet,

obleka tvoja sončno jasna,

ob šopku šopek v nji pripet.

Tam izpod sivega Triglava

šumi srebrno peno Sava,

kot ni ga čul še beli dan.

 

Slovenska zemlja, zemlja verna,

svetišče divno se mi zdiš,

saj vidi zarja te večerna,

ko pred Marijo še klečiš.

Pred njen oltar cvetlice trosiš,

svetinjo njeno javno nosiš,

ko vžiga zvezd se milijon,

le njo slavi tvoj mili zvon.

 

Slovenska zemlja, zemlja mila,

na tebi sem zazrla dan,

zibelko ti si mi zgradila,

skopala mi boš grob hladan.

Ti si mi dala prvo cvetje

si v dušo vlila prvo petje

in poje spev tako krasan,

in zadnji glas moj zadnji spev

bo v tebi našel svoj odmev.

        Pesmi zbiral Franc Korošec,

        zapisala Mira Gerkman

 

Občina Vojnik

 

KS Frankolovo

Črešnjice

Zemljevid občine Vojnik

Občina Vojnik

ima 54 naselij:

 

Arclin, Beli Potok pri Frankolovem,

Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce,

Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dol pod Gojko,

Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Globoče,

Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova,

Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko,

Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa

pri Frankolovem, Male Dole, Nova Cerkev, Novake,

Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Rakova

Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce,

Socka, Straža pri Dolu,Straža pri Novi Cerkvi,

Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki,

Velika Raven, Verpete, Vine, Vizore, Višnja vas,

Vojnik, Zabukovje, Želče.

Slovenec sem!

 

Slovenec sem!

Tako je mati d'jala,

ko me je dete pestovala,

zatorej dobro vem:

Slovenec sem!

 

Slovenec sem!

To jasna pamet v glavi,

to v srcu blagi čut mi pravi,

s ponosom reči smem:

Slovenec sem!

 

Slovenec sem!

Jaz ljubim očetnjavo,

gorim za njeno čast in slavo,

kar čutim to povem:

Slovenec sem!

 

Slovenec sem!

Od zibeli do groba,

ne gane moja se zvestoba,

da vsak dan reči smem:

Slovenec sem!

 

Avtorja pesmi sta Gustav Ipavec in Jakob Gomilšek.

Pesem je bila, uglasbena leta 1882.

PONESIMO V SVET IME SLOVENIJA

 

Heeeej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej!

Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej!

Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Hej! Heeeej!

 

Ponesimo v svet imé Slovenija,

naj zastava naša plapola,

naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

Ponesimo v svet imé Slovenija,

naj zastava naša plapola,

naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

 

Pada sneg, hladen sneg

in pobelil je breg,

naši junaki na pot odhajajo.

Na smučinah sveta, naj pokažejo da

smo v sbobodni Sloveniji doma.

Naj se druščina ta skupaj z nami doma

pod svojo zastavo bori

in naj svet ta spozna,

da dežela je ta,

dežela pogumnih ljudi.

 

Ponesimo v svet imé Slovenija,

naj zastava naša plapola.

Naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

Ponesimo v svet ime Slovenija,

naj zastava naša plapola.

Naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

 

Ponesimo v svet ime Slovenija,

naj zastava naša plapola.

naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

Ponesimo v svet ime Slovenija,

naj zastava naša plapola.

naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

Naj zdravljica sé sliši do neba,

junakom našim naj igra.

            Avtor: Dejan Vunjak

            (Tekst je prepis - pri poslušanju Dejana Vunjaka)

Mladen'či! Zdaj se pije


Zdravica vaša, vi naš up!


Ljubezni domačije,


Noben naj vam ne osmerti strup!


Ker po nas


Bode vas


Jo serčno varvat' klical čas.

 

V NEBESIH

 

Dolina. Nad njo pomladno sonce

zlato razsipa na planine.

V podnožju njiva, gozd in potok

sedanjost zlivajo v davnine …

 

Tam onkraj zvezd je raj nebeški

in božji mir brez hrepenenja,

kjer vrtnice cveto brez trnja,

kjer ni za radostjo trpljenja.

 

Ko s plahimi nekoč koraki

pristopim med Njegove zveste,

oči iskale bodo rodno zemljo:

visoke gore, bele ceste.

 

Gospod, ne daj palač mi zlatih,

zapri zakladnice mogočne:

naj večno srečen zrem v krajine

Krvavca, Grintovca in Kočne.

          Ivan Zorman

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante