Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska
Župnija Črešnjice - Naša ljuba Gospa rožnovenska

Globoko v frankolovskem farnem arhivu smo pred kratkim našli mrliško knjigo iz l. 1788 od župnije Črešnjice. Še danes zabeležimo pokojne v knjige na podoben način.

Dva nova zvona v Črešnjicah.

Ganljivo slovesnost smo obhajali 11. nedeljo po bink. 21. avgusta (19 .. ? letnica ni omenjena) v Crešnjicah. Pred svojim odhodom iz te župnije so vč. g. Alojzij Kos oskrbeli Črešnjičanom še lepo vbrane zvonove. Imela je do zdaj Črešnjiška farna cerkva sicer 3 zvonove; toda niso bili posebno glasni. Želeli so imeti 4 zvonove, pa največi naj bi bolj glasno pel, kakor poprejšnji. Ljudstvo v Črešnjicah ni premožno. Zato je prihilel Črešnjičanom na pomoč blag sosed iz Frankolske župnije, Jernej Pristovnik. Daroval je eden­ tisoč goldinarjev iz hvaležnosti, ker mu je Marija vselej pomagala iz velikih zadreg, v kojih se je nahajal prav mnogokrat. Začel je z majhnim, a zdaj jo premožen mož. Njegovi 4 so omoženi in oženjeni otroci, so s tem očetovim darom prav zadovoljni ter so še sami priložili prav znatne doneske. Ostalo so pa dali zraven Čresnjiškega rojaka č. g. Jožefa Krajnc, provizorja pri Sv. Petru pod gorami, domači župljani in nekateri bližnji sosedi in sicer ljudje vsakega stanu, dninar in posel, kakor posestnik in prevžitkar: vsakdo je daroval po svojih zmožnostih z velikim veseljem. Kar je pa tudi mnogo vredno, ljudje so odrajtali svoje obljubljene doneske ve­liko poprej, kakor je bilo dogovorjeno.

      Eden poprejšnjih 3 zvonov, ki je tehtal 250 kilo ter bil vlit leta 1664, se je zdaj prelil. Vlila sta se iz nova zvonova: največi tehta 954 kilo, manjši pa 296 kilo (toraj blizu 17 centov in manjši nekaj nad 5 centov). Vsi stroški znašajo 2000 fl.Večji zvon ima podobe: Sv. Jernej, Sv. Jožef, Sv. Alojzij pa napis: »Pod župnikom Alojzijem Kos, cerkvenima ključarjema Jož. Krajnc in Blažem Slemen­šek sem bil zlit. Jernej Pristovnik mi je največji dobrotnik«.

Manjši pa ima slike: Sv. Cirila in Metoda, sv. Ano in sv. angelja varha. Napis: »Čast bodi Boga na višavah in mir na zemlji ljudem, ki so svete volje«.

      Vlita sta nova zvona pri gosp. Albertu Samassa v Ljubljani. Njuna zunanja oprava je prav čedna in lična. Samassov tesar: Jožef Rozman je delal skozi 9 dnij strop za zvonove ter rešil svojo nalogo s pomočjo 3 vrlih te­sarjev iz Špitaliča prav dobro. Zdaj so vglasbljeni Čreš­njiški zvonovi v F­dur. Dva ostala stara zvona imata glasove A in F, nova dva pa F in C.

      Kakor sem začetkoma povedal, v 11. nedeljo po binkošlih smo obhajali slovesnost in zavživali veselja, da so nam novi zvonovi prvokrat zapeli; krščeni so bili že poprej v Ljubljani. Ta dan so došli v Črešnjice vč. g. Karol Gajšek, dekan Dobrnski, vč. g. Jernej Voh, nad­ župnik in dekan konjiški, ob enem patron Črešnjiške župnije, potem gg.: župniki iz Frankolovega, Vitanja in Zreč. Vč. g. dekan Dobrnski so razložili v svojem za­nimivem govoru zgodovino in pomen zvonov. Navzoč je bil tudi slavni naš rojak gosp. profesor Anton Bezenšek iz Plovdiva v Bolgariji ter razveselil častite goste z jako primernim in prisrčnim govorom. Povedal nam je, kako tužno je bilo na Bolgarskem ob tistem času, dokler so tamkaj gospodarili Turki; kristjani takrat niso smeli imeli zvonov. Na neki visoki gori, odkoder se ni slišal k Turkom glas zvona, pa so zvonili menihi v svojem samostanu in to je privabilo nebrojne trume ljudstva na goro, ki je tamkaj dolgo, dolgo časa ostajalo ter po­ slušalo to rajske glasove.

       Žal. da so Črešnjiški zvonovi tako kmalu zapeli slovo vč. g. Alojziju Kos! Lep spominek zapušča ta blagi gospod v Črešnjiški fari z obhajanjem sv. misjona in s pripravo tako lepega zvonenja! Bog živi skrbnega dušnega pastirja, pa tudi vse dobrotnike starodavne Črešnjiške cerkve!

                  SLOVENSKI GOSPODAR (19.. ?letnica ni omenjena )

                                        (Avtor članka mi ni poznan)

Druckversion Druckversion | Sitemap
© Stanislav Stante